Policisti na meji s Hrvaško so doslej v skladu s schengenskim zakonikom sistematični nadzor pri vstopu v Slovenijo in s tem v schengensko območje izvajali le za državljane tretjih držav, po določilih nove uredbe Evropske komisije pa bodo sistematično preverjali tudi državljane članic EU. V praksi bo to pomenilo, da bodo preverjali potovalne dokumente v podatkovnih bazah, ki so na voljo, torej v schengenskem informacijskem sistemu, Interpolovih bazah podatkov in nacionalnih bazah podatkov.
Po navedbah vodstva policije bo postopek trajal le nekaj sekund in potnik bo, če bo z njegovimi dokumenti vse v redu in če ne bo zaveden v bazi kot npr. osumljenec kaznivega dejanja ali če ne bo proti njemu veljal ukrep prepovedi vstopa, lahko nadaljeval pot. Če bo treba izvesti podrobnejši pregled, ga bodo izločili iz kolone, da ne bo ustvarjal dodatnega zastoja, je v sredo opisal generalni direktor policije Marjan Fank.
A ker je potnikov iz članic EU za približno štirikrat več kot iz nečlanic, se bo sorazmerno povečal obseg dela policistov in s tem čakanje na meji Na letni ravni po oceni policije mejo prečka 64 milijonov ljudi, od tega “le” okoli 13 milijonov državljanov tretjih držav. Zdaj bo torej treba opraviti vseh 64 milijonov preverjanj. To pa se bo zagotovo poznalo pri pretočnosti meje, je poudaril Fank.
V policiji sicer zagotavljajo, da si bodo prizadevali, da bodo posledice sistematičnega nadzora na mejah za pretok potnikov čim manjše, in se bodo na povečan promet prilagodili z odpiranjem dodatnih stez na prehodih. Policija bo tudi pravočasno obveščala javnost o zastojih ter kateri mejni prehodi so bolj in kateri manj obremenjeni. Fank pa je državljane pozval, naj prilagodijo organizacijo potovanj, morda tudi z uporabo maloobmejnih prehodov, predvsem pa naj poskrbijo, da bodo imeli urejene dokumente.
Zatrdil je še, da Slovenija o izjemah pri izvajanju sistematičnega nadzora ne razmišlja. Le če bo, kot je dejal Fank, prišlo do “popolne izrabe resursov”, bodo morda opuščali nadzor pri tistih skupinah potnikov, “ki po naših ocenah ne predstavljajo varnostnega tveganja”. Podrobnosti ni navedel.
Tudi premier Miro Cerar je decembra na vrhu EU nakazal, da bodo do začetka glavne turistične sezone ocenili, ali bodo morda potrebni posebni pristopi glede izvajanja uredbe v praksi.
Fank zaenkrat ostaja optimističen in zagotavlja, da so slovenski policisti na izvajanje nalog pripravljeni. “Ne pričakujemo večjih zapletov,” je dejal in dodal, da bo prvi resen preizkus pripravljenosti že ta konec tedna, zagotovo pa prihodnji, ko bodo velikonočni prazniki.
Na policiji tudi zagotavljajo, da imajo dovolj tehničnih sredstev za izvajanje nadzora in preverjanje dokumentov, pa tudi dovolj policistov, kar sta sicer kot velik problem označila oba policijska sindikata. Opozorila sta, da bo ostrejši režim na meji prinesel precejšnje podaljšanje čakalnih dob, s tem pa tudi gospodarsko škodo, zlasti na področju prometa in turizma. Krivdo zanjo pa že vnaprej zavračajo.
Tudi Fank je zavrnil možnost, da bi bili policisti krivi za gnečo na mejnih prehodih, čeprav bodo prav oni najverjetneje deležni največ gneva čakajočih. Priznal je, da je kadrovski problem v policiji velik, in to ne samo na mejnih prehodih – popolnjenost enot na ravni celotne policije je po njegovih besedah okoli 75-odstotna. Problem bodo reševali v skladu z zmožnostmi, je zatrdil.
Fank upa, da bo Hrvaška kmalu začela uporabljati schengenski informacijski sistem, saj bo to olajšalo postopke na slovensko-hrvaški meji. Hrvaška bo sicer izvajala sistematični nadzor potnikov na meji s Srbijo in BiH, a ker še ne uporablja SIS, mora za to skrbeti Slovenija. Hrvaška naj bi evaluacijo za uporabo tega sistema opravila že kmalu.
Uvedba sistematičnega nadzora na zunanjih mejah EU naj bi po eni strani okrepila nadzor nad kriminalnimi dejavnostmi, zlasti z odkrivanjem ponarejenih dokumentov potnikov, po drugi strani pa je ukrep namenjen odkrivanju t. i. tujih borcev, torej državljanov EU, ki so sodelovali v spopadih na Bližnjem vzhodu. Obstajajo namreč določene baze podatkov, kjer so te osebe zabeležene s kakšnim zaznamkom, oziroma določene države tudi razveljavljajo njihove potovalne dokumente.
Kljub temu bo Avstrija še vedno ohranila nadzor na notranji meji s Slovenijo. Veljavnost tega začasnega ukrepa, ki ga dovoljuje schengenska zakonodaja, se izteče sredi maja. Slovenija je že večkrat izpostavila, da nadzor ni potreben, saj je nezakonitih prehodov meje iz Slovenije v Avstrijo izjemno malo.
Po drugi strani pa je državni sekretar na notranjem ministrstvu Andrej Špenga prejšnji teden opozoril, da beležijo velik porast nezakonitih migracij predvsem na južni, zeleni meji. Najbolj obremenjeni sta policijski upravi Koper in Novo mesto. Letos so zabeležili okoli 140 primerov nezakonitih prehodov meje, predvsem državljanov Afganistana, Kosova, Albanije in Alžirije. Zato bo Slovenija do nadaljnjega na meji s Hrvaško ohranila tehnične ovire, je še povedal Špenga.
