V Sloveniji je precepljenost odraslih prebivalcev proti nekaterim boleznim slabša kot v številnih drugih evropskih državah

V Sloveniji je precepljenost odraslih prebivalcev proti nekaterim boleznim slabša kot v številnih drugih evropskih državah

Začenja se evropski in svetovni teden cepljenja, ki letos poteka pod geslom Cepljenje deluje - za zaščito zdravje v vseh starostnih obdobjih. Namen tega tedna je povečati ozaveščenost o pomenu cepljenja in poudariti pomembnost tega preventivnega ukrepa, ki dokazano rešuje življenja po vsem svetu.

Kot navajajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), je cepljenje rešilo več življenj kot kateri koli drug javnozdravstveni ukrep. Najpomembnejši cilj cepljenja je učinkovita zaščita posameznika pred boleznijo. Posameznik se s cepljenjem zavaruje pred mnogimi, pogosto zelo nevarnimi boleznimi, med katerimi je kar nekaj takšnih, za katere ni zdravila ali pa zdravljenje zaradi odpornosti bakterij na zdravila ni več uspešno.

Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije se na leto s cepljenjem prepreči dva do tri milijone smrti. Na račun cepljenja je denimo otroška paraliza prisotna le še v treh državah na svetu (Afganistan, Nigerija in Pakistan), še leta 1988 je bila prisotna v 125 državah.

Z visokim deležem cepljenih v ciljni skupini (90-95 odstotkov) se vzpostavi kolektivna imunost. S tem so zavarovani tisti, ki zaradi zdravstvenih razlogov ne morejo biti cepljeni, in redki posamezniki, pri katerih cepljenje ni bilo uspešno. Pri tem na NIJZ poudarjajo, da je preventiva pred nalezljivimi boleznimi pomembna v vseh življenjskih obdobjih, pri otrocih in tudi odraslih.

V Sloveniji je precepljenost odraslih prebivalcev proti nekaterim boleznim slabša kot v številnih drugih evropskih državah. Čeprav se Slovenija uvršča med endemske države z najvišjo obolevnostjo za klopnim meningoencefalitisom v Evropi in tudi v svetu, je delež cepljenih v Sloveniji zelo nizek.

Prav tako je zelo nizka precepljenost proti sezonski gripi. Z dobrimi 10 odstotki cepljenjih v starostni skupini nad 65 let se Slovenija uvršča daleč od zastavljenih ciljev Svetovne zdravstvene organizacije, da naj bi precepljenost starejših proti gripi znašala vsaj 75 odstotkov.

V zadnjih letih upada tudi odstotek precepljenosti otrok z obveznimi cepivi, približno za odstotek vsako leto, na kar so opozorili strokovnjaki na petkovi okrogli mizi STA. Najnižja precepljenost z obveznimi cepivi je v Ljubljani. Leta 2015 je bila precepljenost s cepivom proti ošpicam, mumpsu in rdečkam na ljubljanskem območju manj kot 90-odstotna, s čimer več ni zagotovljena kolektivna imunost. Tako lahko tudi pri nas pride do izbruha epidemije ošpic, s kakršno se trenutno soočajo v Italiji.

I.R.V. d.o.o.      O nas      Pogoji uporabe      Oglaševanje      O piškotkih      Nastavitve zasebnosti
Scroll to top
Skip to content