Sodišče, ki je preko primera Hodžić presojalo ukrepe Slovenije pri implementaciji sodbe v primeru Ališić, je ugotovilo, da Slovenija dosledno izpolnjuje svoje obveznosti iz sodbe, so poudarili.
Pojasnili so, da je ESČP temeljito pregledal zakonski okvir in verifikacijsko shemo, ki ju je Slovenija določila v okviru zakona za implementacijo sodbe. Postopek in pogoje za izplačila starih deviznih vlog je primerjalo z zahtevami, ki izhajajo iz sodbe.
Implementacijo je presojalo z vidika kriterijev, ki izhajajo iz izreka sodbe in prakse sodišča. Upoštevalo je načelo subsidiarnosti in polje proste presoje, ki ga države uživajo pri izvrševanju sodb mednarodnih sodišč in ki prepušča državam določen manevrski prostor pri učinkoviti odpravi kršitve človekovih pravic.
Na podlagi analize in ob upoštevanju načel je sodišče ugotovilo, da Slovenija sodbo v zadevi Ališić v celoti ustrezno izvršuje. Pri tem je posebej izpostavilo obresti, ki jih določa slovenski zakon. Poudarilo je, da so obrestne mere pravilno določene, čeprav so nižje od tistih, ki so jih bili deležni slovenski varčevalci. Ker ima varčevalec Hodžić možnost, da zahteva izplačilo stare devizne vloge pri Skladu RS za nasledstvo, je sodišče njegovo pritožbo zavrnilo kot nedopustno.
Visoka predstavnica za nasledstvo Ana Polak Petrič je ob tem izpostavila, da “ESČP z odločitvijo v zadevi Hodžić pozdravlja odpravo kršitve pravice do premoženja varčevalcev podružnic LB na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini”. Opozorila pa je, “da vprašanje razdelitve jamstva (dolga) SFRJ za devizne vloge še vedno ni rešeno”. “O tem vprašanju se morajo države naslednice nekdanje SFRJ še dogovoriti na podlagi sporazuma o vprašanjih nasledstva. Prav tako bo Slovenija še naprej vse napore vlagala v uspešen zaključek meddržavne tožbe zoper Hrvaško pred ESČP v zvezi s terjatvami LB do hrvaških podjetij,” je še dejala, kot so sporočili iz Ukoma.
V Ukomu so še izpostavili, da se je v preteklosti Slovenija znašla na seznamih držav z večjim številom odprtih tožb pred ESČP. Že lani pa je bil opazen napredek Slovenije pri izvrševanju sodb ESČP v primerih odprave sistemskih pomanjkljivosti, kot sta zadevi Kurić (izbrisani) in Lukenda (sodni zaostanki).
Sedaj pričakujejo, da bo pozitivna ocena ESČP v današnji odločitvi vodila do izbrisa več sto tožb, ki so bile pred sodiščem “zamrznjene” na podlagi pilotnega primera Ališić. S tem se bo še okrepil ugled Slovenije kot verodostojne partnerice v mednarodni skupnosti, so poudarili.
Državni sekretar na finančnem ministrstvu Gorazd Renčelj je v izjavi za medije ponovil, da je Slovenija odločitve ESČP vesela. “Utrjuje naše prepričanje, da smo se izvrševanje te mednarodne obveze lotili pravilno in pravično do varčevalcev, hkrati pa odgovorno do slovenskih javnih financ,” je dejal.
Kot je poudaril, je “današnji sklep sodišča pomemben z vidika javnih financ in predvsem predvidljivosti”. “Pomeni, da dodatnih javnofinančnih tveganj iz morebitnih dodatnih primerov varčevalcev, ki so bili v enakem položaju kot varčevalec Ališić iz prvotne sodbe in zdaj Hodžić, ni. Torej sodišče je jasno povedalo, da so bile obresti določene pravilno in da so postopki, ki smo jih v Sloveniji zastavili za reševanje tega vprašanja, ustrezni,” je povedal.
Veliki senat ESČP je julija 2014 s pilotno sodbo v zadevi Ališić odločil o pritožbah treh varčevalcev, ki so leta 2005 na ESČP zoper vse države naslednice SFRJ vložili pritožbo zaradi nezmožnosti dviga svojih deviznih vlog v nekdanji podružnici LB v Sarajevu in podružnici beograjske Investbanke v Tuzli.
Veliki senat je odločil, da sta Slovenija in Srbija pritožnikom – in vsem v enakem položaju – kršili pravico do varstva premoženja in pravico do učinkovitega pravnega sredstva. Državama je naložilo sprejetje ukrepov, ki bodo omogočili poplačilo neizplačanih starih deviznih vlog pritožnikov in vseh v enakem položaju ter pod enakimi pogoji, kot so bili poplačani varčevalci v teh dveh državah.
V Sloveniji ustrezen zakon o načinu izvršitve sodbe velja od junija 2015. Z njim je država uvedla sistem verifikacije in izplačil neizplačanih starih deviznih vlog varčevalcem LB Glavne podružnice Zagreb in nekdanje Glavne podružnice Sarajevo.
Postopke verifikacije vodi Sklad RS za nasledstvo, ki je z obravnavo prejetih zahtevkov začel decembra 2015, sprejemal pa jih bo še do 31. decembra letos.
Kot so sporočili iz Ukoma, je sklad doslej prejel več kot 30.700 zahtev za verifikacijo neizplačanih vlog varčevalcev, pri čemer se prek 16.100 zahtev nanaša na zagrebško podružnico, prek 14.600 pa na sarajevsko. Odločil je v več kot 19.600 primerih in 15.800 upravičencem izplačal več kot 164,7 milijona evrov, od tega dobrih 128,2 milijona evrov 12.400 upravičencem zagrebške podružnice in dobrih 36,5 milijona evrov 3400 upravičencem sarajevske podružnice. Sklad je le v 0,8 odstotka primerih prejel ugovore na informativne izračune, so še sporočili iz Ukoma.
Sodišče, ki je preko primera Hadžić presojalo ukrepe Slovenije pri implementaciji sodbe v primeru Ališić, je ugotovilo, da Slovenija dosledno izpolnjuje svoje obveznosti iz sodbe, so poudarili.
Pojasnili so, da je ESČP temeljito pregledal zakonski okvir in verifikacijsko shemo, ki ju je Slovenija določila v okviru zakona za implementacijo sodbe. Postopek in pogoje za izplačila starih deviznih vlog je primerjalo z zahtevami, ki izhajajo iz sodbe.
Implementacijo je presojalo z vidika kriterijev, ki izhajajo iz izreka sodbe in prakse sodišča. Upoštevalo je načelo subsidiarnosti in polje proste presoje, ki ga države uživajo pri izvrševanju sodb mednarodnih sodišč in ki prepušča državam določen manevrski prostor pri učinkoviti odpravi kršitve človekovih pravic.
Na podlagi analize in ob upoštevanju načel je sodišče ugotovilo, da Slovenija sodbo v zadevi Ališić v celoti ustrezno izvršuje. Pri tem je posebej izpostavilo obresti, ki jih določa slovenski zakon. Poudarilo je, da so obrestne mere pravilno določene, čeprav so nižje od tistih, ki so jih bili deležni slovenski varčevalci. Ker ima varčevalec Hodžić možnost, da zahteva izplačilo stare devizne vloge pri Skladu RS za nasledstvo, je sodišče njegovo pritožbo zavrnilo kot nedopustno.
Visoka predstavnica za nasledstvo Ana Polak Petrič je ob tem izpostavila, da “ESČP z odločitvijo v zadevi Hodžić pozdravlja odpravo kršitve pravice do premoženja varčevalcev podružnic LB na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini”. Opozorila pa je, “da vprašanje razdelitve jamstva (dolga) SFRJ za devizne vloge še vedno ni rešeno”. “O tem vprašanju se morajo države naslednice nekdanje SFRJ še dogovoriti na podlagi sporazuma o vprašanjih nasledstva. Prav tako bo Slovenija še naprej vse napore vlagala v uspešen zaključek meddržavne tožbe zoper Hrvaško pred ESČP v zvezi s terjatvami LB do hrvaških podjetij,” je še dejala, kot so sporočili iz Ukoma.
V Ukomu so še izpostavili, da se je v preteklosti Slovenija znašla na seznamih držav z večjim številom odprtih tožb pred ESČP. Že lani pa je bil opazen napredek Slovenije pri izvrševanju sodb ESČP v primerih odprave sistemskih pomanjkljivosti, kot sta zadevi Kurić (izbrisani) in Lukenda (sodni zaostanki).
Sedaj pričakujejo, da bo pozitivna ocena ESČP v današnji odločitvi vodila do izbrisa več sto tožb, ki so bile pred sodiščem “zamrznjene” na podlagi pilotnega primera Ališić. S tem se bo še okrepil ugled Slovenije kot verodostojne partnerice v mednarodni skupnosti, so poudarili.
Veliki senat ESČP je julija 2014 s pilotno sodbo v zadevi Ališić odločil o pritožbah treh varčevalcev, ki so leta 2005 na ESČP zoper vse države naslednice SFRJ vložili pritožbo zaradi nezmožnosti dviga svojih deviznih vlog v nekdanji podružnici LB v Sarajevu in podružnici beograjske Investbanke v Tuzli.
Veliki senat je odločil, da sta Slovenija in Srbija pritožnikom – in vsem v enakem položaju – kršili pravico do varstva premoženja in pravico do učinkovitega pravnega sredstva. Državama je naložilo sprejetje ukrepov, ki bodo omogočili poplačilo neizplačanih starih deviznih vlog pritožnikov in vseh v enakem položaju ter pod enakimi pogoji, kot so bili poplačani varčevalci v teh dveh državah.
V Sloveniji ustrezen zakon o načinu izvršitve sodbe velja od junija 2015. Z njim je država uvedla sistem verifikacije in izplačil neizplačanih starih deviznih vlog varčevalcem LB Glavne podružnice Zagreb in nekdanje Glavne podružnice Sarajevo.
Postopke verifikacije vodi Sklad RS za nasledstvo, ki je z obravnavo prejetih zahtevkov začel decembra 2015, sprejemal pa jih bo še do 31. decembra letos.
Kot so sporočili iz Ukoma, je sklad doslej prejel več kot 30.700 zahtev za verifikacijo neizplačanih vlog varčevalcev, pri čemer se prek 16.100 zahtev nanaša na zagrebško podružnico, prek 14.600 pa na sarajevsko. Odločil je v več kot 19.600 primerih in 15.800 upravičencem izplačal več kot 164,7 milijona evrov, od tega dobrih 128,2 milijona evrov 12.400 upravičencem zagrebške podružnice in dobrih 36,5 milijona evrov 3400 upravičencem sarajevske podružnice. Sklad je le v 0,8 odstotka primerih prejel ugovore na informativne izračune, so še sporočili iz Ukoma.
