Večina v parlamentu, ki jo sestavljajo opozicijski socialdemokrati (SDSM) in stranke albanske manjšine, je v četrtek po prekinitvi seje člana albanske Demokratske unije (DUI) Talata Xhaferija imenovala za novega predsednika sobranja. Poslanci stranke VMRO-DPMNE bivšega premierja Nikole Gruevskega so to označili za državni udar.
Kmalu po imenovanju Xhaferija so v parlament vdrli privrženci stranke VMRO-DPMNE, za katere je to dokaz, da Zaev sprejema t.i. tiransko platformo. Izbruhnilo je nasilje, v katerem sta bila ranjena 102 človeka. Poškodovan je bil tudi vodja SDSM Zoran Zaev, najhuje pa je bil ranjen vodja Zveze za Albance Zijadin Sela, ki pa ni več v smrtni nevarnosti.
Notranje ministrstvo je sporočilo, da je po spopadih v sobranju 83 ljudi poiskalo zdravniško pomoč v bolnišnicah. Med njimi je 54 civilistov, 25 policistov, trije poslanci in en novinar. Zaradi nasilja v sobranju so aretirali osem ljudi.
Parlament v Skopju je dan po izbruhu nasilja danes zaprt. Policija in tožilstvo sta o dogajanju uvedla preiskavo.
Pred sobranjem in tudi sicer v Skopju je zdaj mirno. Na bližnjem travniku je pet šotorov, v katerih so noč preživeli protestniki, zgradbo parlamenta pa varuje okoli 400 policistov v posebni zaščitni opremi.
Sprte strani v Makedoniji krivdo za nasilje zvračajo druga na drugo.
Zaev je dejal, da je v napadu nanj in druge poslance šlo za poskus umora, ki je bil načrtovan v dogovoru s policijo. Napovedal je, da bodo po imenovanju predsednika parlamenta oblikovali še vlado, ki jo vsi težko pričakujejo.
Odgovornost za nasilje je Zaev pripisal vodji stranke VMRO-DPMNE Nikoli Gruevskemu, dosedanjemu predsedniku parlamenta Trajku Veljanoskemu, Mitku Čavkovu z notranjega ministrstva ter predsedniku države Gjorgeju Ivanovu.
Ta je po nasilnih dogodkih v sobranju pozval državljane, naj bodo mirni in ne nasedajo različnim provokacijam, lažnim novicam in manipulacijam. Kot je še dodal, ni vprašanja, za katerega ne bi bilo mogoče najti rešitve z dialogom in v skladu z ustavo in zakoni, zato je vodje parlamentarnih strank pozval na sestanek v svoj urad.
Zaev je že napovedal, da ga ne bo. Sestanka se ne bosta udeležila niti vodji albanskih strank Demokratska unija Ali Ahmeti in Zveza za Albance Zijadin Sela. Je pa svojo udeležbo potrdil Gruevski.
Xhaferi je prepričan, da bo nasilje v parlamentu pustilo posledice, da pa se bodo razmere v Makedoniji naposled umirile.
Dan po spopadih v parlamentu so zaradi dogajanja v sobranju razrešili vodjo javne varnosti na notranjem ministrstvu Mitka Čavkova, njegove naloge pa je prevzel notranji minister Agim Nuhiu. Ta Čavkovu očita, da ni bil dosegljiv v najbolj kritičnih trenutkih.
Opozicija policiji očita, da ni ravnala v skladu z zakonodajo. Z notranjega ministrstva so sporočili, da obstajajo video posnetki iz parlamenta, ki jih bodo uporabili za identifikacijo in sankcioniranje tistih policistov, ki niso ustrezno ravnali.
V svetu dogajanje v Makedoniji spremljajo z zaskrbljenostjo, sprte strani pa pozivajo, naj se vzdržijo nasilja ter krizo rešijo s političnimi sredstvi in dialogom. Še posebej so zaradi nestabilnosti v Makedoniji zaskrbljeni v državah v regiji.
Predsednik albanskega parlamenta Ilir Meta je v telefonskem pogovoru z Xhaferijem poudaril, da gre za politični konflikt, ne etničnega. Kosovski predsednik Hashim Thaci je izpostavil, da je glavni okvir za demokratično delovanje Makedonije ohridski sporazum iz leta 2001. Vse strani v Makedoniji pa je pozval, naj se vzdržijo nasilja. K miru in stabilnosti v Makedoniji je pozval tudi mandatar za sestavo bolgarske vlade Bojko Borisov. Grško zunanje ministrstvo pa je izrazilo zaskrbljenost, da bi Makedonija lahko zapadla v globoko politično krizo.
V EU so dogajanje v Makedoniji označili za skrb zbujajoče in poudarili, da je nasilje v parlamentu, hramu demokracije, nesprejemljivo.
“Nasilje, katerega tarča so demokratične institucije in izvoljeni predstavniki ljudstva, je nesprejemljivo,” pa je zapisal tiskovni predstavnik generalnega sekretarja ZN Stephane Dujarric. “Parlament mora podpirati demokracijo in vladavino prava ter spodbujati dialog,” je poudaril generalni sekretar Sveta Evrope Thorbjorn Jagland. Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg pa je pozval k spoštovanju demokratičnih procesov.
Obsodbe in obžalovanje nasilja ter pozivi k mirni rešitvi krize so se vrstili tudi iz Slovenije.
Med prvimi se je odzval evropski poslanec in poročevalec Evropskega parlamenta za Makedonijo Ivo Vajgl, ki je ocenil, da je treba natančno ugotoviti odgovornost za dogajanje. Po njegovih besedah dogodki v Skopju zahtevajo streznitev vseh političnih deležnikov v državi.
Slovensko zunanje ministrstvo je poudarilo, da mora biti parlament prostor mirnega in demokratičnega odločanja ter pozvalo makedonsko policijo, naj varuje parlament in zagotavlja varnost vseh državljanov.
Predsednik državnega zbora Milan Brglez pa je vse strani v Makedoniji pozval, naj sedejo za skupno mizo.
