Kurjenje kresov, pospremljeno z govori, veselicami in postavljanjem mlaja, predstavlja dolgoletno tradicijo po vsej Sloveniji. Poteka na predvečer mednarodnega praznika dela, ki je posvečen spominu na krvave demonstracije v Chicagu leta 1886, znane pod imenom Haymarketski izgred. Delavci so zahtevali osemurni delavnik, a je policija njihove demonstracije zatrla.

Praznik dela je tako priložnost za opozorila o položaju delavcev in njihovih pravicah, zato so organizatorji prireditev velikokrat sindikati. Ti bodo kresovanja med drugim organizirali v Ljubljani, Mariboru, Kopru, Murski Soboti in na Ptuju.

Letos bodo prvič na dan kresovanja organizirali tudi pohod na Rožnik, in sicer v okviru kampanje Evropske konfederacije sindikatov za dvig plač delavcev in delavk v Sloveniji.

Poleg sindikatov bodo kresovanja po državi organizirala tudi različna lokalna društva in organizacije.

Po večernih zabavah ob kresu bodo v ponedeljek prebivalce številnih krajev po prebudile budnice s pihalnimi godbami, sledili bodo organizirani prvomajski pohodi in druge prireditve.

Uprava RS za zaščito in reševanje je ob tem pozvala k previdnosti, še posebej pri kurjenju kresov. Na javnih prireditvah s kresovanjem morajo biti zagotovljeni ustrezni ukrepi, zlasti požarna straža, ki pa jo lahko izvajajo le gasilci.