Švedsko tožilstvo po sedmih letih zavrglo obtožbe proti Julianu Assangeu

Švedsko tožilstvo je danes zavrglo obtožbe o posilstvu proti ustanovitelju Wikileaksa Julianu Assangeu in ustavilo preiskavo, ki je trajala sedem let. Več podrobnosti naj bi tožilstvo sporočilo na novinarski konferenci danes opoldne, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Kot je sporočilo švedsko tožilstvo, se je “direktorica javnega tožilstva Marianne Ny danes odločila, da opusti preiskavo proti Julianu Assangeu zaradi domnevnega posilstva”.

Švedska je leta 2010 za Avstralca izdala nalog za aretacijo v povezavi z domnevnim posilstvom iz leta 2010, ki ga danes 45-letni Assange vseskozi zanika in zatrjuje, da je bil spolni odnos z žensko, ki ga je obtožila posilstva, sporazumen.

Ko je v Veliki Britaniji izgubil bitko proti izročitvi Švedski, se je leta 2012 zatekel na ekvadorsko veleposlaništvo v Londonu, kjer biva vse odtlej.

Kot trdi Assange, se boji, da ga bodo v primeru izročitve Švedski od tam izročili ZDA, ki ga iščejo zaradi objave zaupnih dokumentov na straneh Wikileaksa.

Londonska policija je sicer danes sporočila, da ga bodo morali kljub opustitvi švedskega pregona vseeno aretirati, če bo zapustil ekvadorsko veleposlaništvo, in sicer zato, ker se leta 2012 ni predal sodišču.

Britanske oblasti zaenkrat tudi niso ne potrdile ne zanikale, ali so morda dobile zahtevo za aretacijo Assangea od ZDA. Londonska policija je v izjavi za javnost opozorila le, da so delovali na podlagi evropskega pripornega naloga zaradi obtožb o zelo hudem kaznivem dejanju.

“Zdaj, ko se je situacija spremenila in so švedske oblasti opustile nadaljnjo preiskavo primera, pa Assange ostaja iskan zaradi sicer precej blažjega kaznivega dejanja. Policisti bodo temu namenili takšno stopnjo svoje pozornosti in virov, ki ustreza resnosti tega dejanja,” so po poročanju britanskega BBC sporočili iz londonske policije.

Novembra lani so Assangea na ekvadorskem veleposlaništvu tudi zaslišali v prisotnosti namestnice švedskega generalnega tožilca Ingrid Isgrenove in švedskega policijskega inšpektorja. Isgrenova bo danes skupaj z Nyjevo na novinarski konferenci predstavila odločitev glede opustitve pregona proti Assangeu, je poročala dpa.

Njegov odvetnik Per E. Samuelson je sicer v začetku maja vložil novo prošnjo na pristojno švedsko sodišče za preklic švedskega naloga za aretacijo. Kot razlog je odvetnik navedel javne izjave visokih ameriških predstavnikov o tem, da ZDA hočejo Assangeovo aretacijo.

Odvetnik je navedel zlasti nedavne izjave vodje Cie Mikea Pompea, češ da se Assange ne more več skrivati za pravili o zaščiti svobode govora. Izpostavil je tudi besede pravosodnega ministra ZDA Jeffa Sessionsa, da je aretacija Assangea “prednostna naloga”.

Sicer je tudi Assange sam napovedal, da se bo predal, če bodo ZDA izpustile nekdanjo ameriško vojakinjo Chelsea Manning, ki je tedaj še kot vojak Bradley Manning Wikileaksu predala zaupne ameriške diplomatske depeše, kar je povzročilo velik škandal v svetu in povzročilo veliko škodo ZDA. Manningova je bila zaradi tega leta 2013 obsojena na 35 let zapora. Po pomilostitvi pa je minulo sredo vendarle prišla na prostost.

Povezane teme

Julian Assange, wikileaks
Aktualno

Assange bo ostal za zapahi tudi po izteku kazni

Ustanovitelj Wikileaksa Julian Assange bo moral zaradi svoje zgodovine bega ostati za zapahi tudi po preteku sedanje kazni, ki so mu jo izrekli zaradi kršitve pogojnega izpusta. Kazen se mu izteče 22. septembra. Sodnica westminstrskega sodišča je danes razsodila, da obstajajo tehtni razlogi za oceno, da bo ponovno poskušal zbežati.

Rubrika Aktualno

Aktualno

Pahor začel neformalne pogovore, uradni sledijo prihodnji teden

Predsednik republike Borut Pahor je danes začel neformalne pogovore o položaju, nastalem po odstopu predsednika vlade Marjana Šarca. Med drugim se je pogovoril tako s Šarcem kot predsednikom DZ Dejanom Židanom, uradna posvetovanja z vodji poslanskih skupin pa bodo prihodnji teden, predvidoma od torka do četrtka, so navedli v predsednikovem uradu.

Aktualno

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje zaenkrat najverjetneje ostaja

DZ je pred današnjim glasovanjem začel tretjo obravnavo predloga za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Kot kažejo stališča poslanskih skupin, zakonska rešitev ni prepričala večine poslancev. Poleg opozicijskih SDS, NSi in SNS so se proti zakonu izrekli še v koalicijskih DeSUS in SMC, ki se je v torek o svoji podpori še odločala.