Kot so po seji vlade sporočili iz urada vlade za komuniciranje, vlada predlaganih sprememb ureditve minimalne plače ne podpira, ker “tako občutljivo vprašanje, kot je opredelitev minimalne plače, zahteva temeljit socialni dialog s podrobno preučitvijo različnih argumentov in upoštevnih okoliščin, ob hkratnem upoštevanju učinkov sprememb na družbeno blaginjo in gospodarski razvoj, kar pa predlagatelji ob pripravi zakona niso upoštevali”.
Vlada je v mnenju med drugim spomnila, da se v Sloveniji plače urejajo s kolektivnimi pogodbami in zakoni. Kolektivne pogodbe so predmet pogajanj med delodajalci in sindikati, ki se dogovarjajo tudi o višini najnižjih oz. osnovnih plač za različne ravni zahtevnosti dela, z zakonom o minimalni plači pa se na državni ravni določa višina minimalne plače, ki jo morajo vsi delodajalci spoštovati pri plačilu delavcev za njihovo opravljeno delo.
Po zakonu o minimalni plači so iz obsega minimalne plače izključeni dodatki za nadurno delo, nočno delo, delo v nedeljo in na praznike, poleg tega v minimalno plačo ni mogoče vštevati povračil stroškov (za prevoz, prehrano) in drugih prejemkov (regres za letni dopust, odpravnine, jubilejne nagrade). V ZL pa predlagajo, da bi iz minimalne plače izločili vse dodatke in da bi postala najnižja osnovna plača.
Vlada je ocenila, da bi predlagana sprememba povečala obremenitev za delodajalce in ogrozila njihovo poslovanje. Okvirna ocena finančnega učinka izločitve vseh dodatkov in delovne uspešnosti iz minimalne plače bi za javni sektor znašala 10,3 milijona evrov bruto bruto letno, pri tem pa ni upoštevano, da se vsem prejemnikom razlike do minimalne plače zviša osnova za izračun nadomestil (dopust, praznik, bolniška odsotnost), je zapisala vlada.
Sistemska ureditev minimalne plače bo morala biti tudi v prihodnje prvenstveno predmet usklajevanja med socialnimi partnerji in vlado, pri čemer si bo vlada “še naprej prizadevala za konstruktiven socialni dialog in doseganje najširšega možnega soglasja socialnih partnerjev pri vseh obravnavanih vprašanjih s področja minimalne plače ter za pravičnejšo in hkrati vzdržno rešitev izpostavljene problematike”, so navedli.
“Obenem si bodo nedvomno tudi partnerji posameznih kolektivnih pogodb še naprej prizadevali tudi področje osnovnih oz. izhodiščnih plač dogovoriti na način, ki bo najbolj upošteval možnosti in potrebe delodajalcev in delavcev, saj kolektivne pogodbe predstavljajo bistveni temelj urejanja plač za različne ravni zahtevnosti dela,” je menila vlada in dodala, da je “ravno praksa določanja izhodiščnih oziroma ‘najnižjih plač’ ali ‘najnižjih osnovnih plač’ pod ravnjo zakonsko določene minimalne plače predstavlja razlog, da so v določenih primerih nekateri dodatki še vključeni v minimalno plačo”.
Zavrnitev predlogov ZL je pogoj delodajalcev za vrnitev za pogajalsko mizo o spremembah delovne zakonodaje.
