Vinarji v bran Židanovi borbi za teran

Vinarji v bran Židanovi borbi za teran

Na današnjem nadaljevanju seje odbora DZ za kmetijstvo so se proizvajalci terana postavili v bran kmetijskega ministra Dejana Židana in izpostavili, da bi morali politiki postaviti različne poglede na stran ter enotno nastopiti v bran teranu. Razočarani pa so nad delom slovenskih evropskih poslancev glede borbe za teran.

Židan je poudaril, da bomo vztrajali v borbi proti izjemi pri teranu, ki bo dodeljena Hrvaški preko delegiranega akta, saj bo potrošnik navkljub nekoliko drugačni označbi lahko še vedno zaveden. Pojasnil je, da je Evropska komisija dosegla dogovor, da Hrvaška iz pogajalskega procesa umakne zahtevo za teran in da bo kasneje to dogovorjeno preko tehnične izjeme.

“Trenutno ne vemo, ali je to, kar je na hrvaški strani objavljeno kot zahteva za izjemo, sploh istovetno. Vemo, da so objavljena gradiva bistveno krajša od tistih, ki smo jih dobili prečrtana. Znotraj gradiv ne najdemo tega, da bi Hrvaška leta 2013 zahtevala izjemo, kot so trdili,” je izpostavil Židan.

Ko bo delegiran akt objavljen v uradnem listu EU, bo mogoče vložiti tožbo. “Država jo bo vložila preko svojega pravobranilstva, ki je tudi pripravilo osnutek tožbe. Za pravno svetovanje in zastopanje Slovenije v pravnem postopku smo najeli priznanega odvetnika Rolanda Knaaka, gre pa za znesek znotraj naročila majhne vrednosti,” je pojasnil Židan.

Predsednik civilne iniciative za zaščito terana Marjan Colja je predstavil številne sestanke, ki so potekali tudi na ravni komisije. Kraški vinarji so se srečali z evropskim komisarjem za kmetijstvo Philom Hoganom. “Bil je korekten, po resnosti tudi oster. A drugi dan se je izkazalo, da je bil sestanek popoln blef,” je dejal in poudaril, da je negativno presenečen nad delovanjem slovenskega evropskega poslanca, ker jim stalno namiguje, zakaj se ne pogovarjajo.

“Na en sestanek je s seboj pripeljal tudi svojega dobrega prijatelja evropskega poslanca iz Hrvaške in tudi on je dejal, naj se pogovarjamo. Hogan nam je na sestanku ponudil finančno pomoč pri promociji terana, tudi evropski poslanec s Hrvaške je ponudil neko finančno pomoč, torej je vse nekako zbalansirano in usklajeno,” je bil oster Colja in dodal, da Židanu popolnoma zaupajo pri borbi za teran.

Danes smo tu, da bi diskreditirali Židana, to je že stalnica, je poudaril župan Občine Komen Marko Bandelli. “A edino minister Židan je v teh letih poskušal, da bi obdržali zaščito terana in smo tudi jo obdržali, ker je nismo izgubili. Nikjer v kronologiji dogodkov pa ne vidim, da bi bil kje napisan kakšen evropski poslanec iz Slovenije,” je dejal. Bil je razočaran nas evropsko poslanko Patricijo Šulin, ki je dan pred sestankom vinarjev pri Hoganu objavila, da je teran že izgubljena zgodba. “Vsi novinarji, predvsem hrvaški, so čakali, da bi razbili še tisto malo enotnosti, kar je imamo,” je dodal.

Izpostavil je še, da ne bomo prišli do enotnega rezultata, ker vedno dajemo politični interes pred drugimi. “Zanesljivo trdim, da se je minister boril s kremplji in tudi tožba je tista, ki bo končno lahko resnično spremenila politično odločitev v strokovno in to bomo dosegli vsi Slovenci skupaj,” je še dejal Bandelli.

Vinar Boris Lisjak je predlagal prekinitev seje, saj da ima v avtomobilu več litrov terana, ki bi ga odprli in skupaj z njim nazdravili ter si segli v roke.

Nekdanji direktor urada za intelektualno lastnino Bojan Pretnar pa je opozoril, da je imela Hrvaška dve zakoniti možnosti za ugovarjanje teranu, a da ni nobene izkoristila. “Ko je geografska označba določena, je večna, dokler ne pride do izjemnih okoliščin. Ta delegiran akt pa je, kot bi uradnik na zemljiški knjigi dovolil, da se nekdo tretji skozi stranski vhod vseli v hišo, ne da bi o tem vprašali lastnika. In potem bi zahtevali, naj lastnik s to tretjo osebo, ki se je vselila, sam sklene kompromis,” je dejal.

Pojasnil je, da v pravu geografskih označb ostajata dve vrsti zaščite – neposredne ki so sestavljene iz generičnega imena (refošk, merlot) in iz pridevnika, ki označuje regijo (bordojski merlot), obstajajo pa posredne geografske označbe, kjer ima vino posebno ime in so enobesedne, ker to nakazuje, da gre za vino iz točno določene regije. Dodajanje regije pri teh označbah je lahko celo škodljivo. Tako je v primeru terana.

“Če obstaja sorta teran, lahko kdorkoli pride na Hrvaško, kupi sadiko te sorte in začne pridelovati vino. Torej bo slovenski teran prej ko slej postal generično ime. Zato se bo lahko pojavljal po vsem svetu, to pomeni, da je geografska označba razvrednotena,” je dejal Pretnar. Tudi on je apeliral na enotno držo političnih opcij in evropskih poslancev, da se enotno zavzemajo za teran.

Scroll to top
Skip to content