Kot na spletni strani poroča avstrijska televizija ORF, so proti novi deželni ustavi avstrijske Koroške glasovali poslanci svobodnjakov (FPÖ), Zavezništva za prihodnost Avstrije (BZÖ) in samostojni poslanec Siegfried Schalli.

Jedro ustavne reforme na avstrijskem Koroškem je sicer uvedba večinskega, koalicijskega sistema pri sestavi vlade namesto proporca, ki je doslej določal, da imajo svoje mesto v deželni vladi vse stranke, ki so zastopane v deželnem zboru in imajo določeno število poslancev. Nova deželna ustava opoziciji tudi podeljuje več pravic, poslanski klubi pa bodo imeli na razpolago več denarja in osebja.

Kot je med razpravo v deželnem zboru dejal vodja poslanske skupine SPÖ Herwig Seiser, je avstrijska Koroška pred “zanimivim novim začetkom” in dejal, da je bil v kriznih časih proporc sicer upravičen, da je pa sedaj preživeti, tudi z ozirom na druge avstrijske zvezne dežele.

Da morajo ljudje vedeti, kdo je v vladi in kdo v opoziciji, je dejal vodja poslanske skupine ÖVP Ferdinand Hueter. Dodal je, da nova deželna ustava prinaša več transparentnosti in demokracije. Vodja poslanske skupine Zelenih Barbara Lesjak je menila podobno in dejala, da je pri proporcu bila odgovornost “povsod in nikjer”. “Z jasno razmejitvijo med vlado in opozicijo ponovno vračamo odgovornost,” je dejala.

Team Stronach Koroška je kot edina opozicijska stranka danes podprla novo deželno ustavo. Poslanec stranke Hartmut Prasch je dejal, da stranka stavi na vladni model, ki jasno ločuje med vlado in opozicijo. “Ker je politična pokrajina postala raznolika, je odprava proporca upravičena,” je še menil.

Vodja poslanske skupine FPÖ Christian Leyroutz je nasprotno dejal, da ne verjame, da bi večina prebivalcev avstrijske Koroške podpirala ukinitev proporca. “Na referendumu ne bi dobili večine, ker je večina proti tej nedemokratični ustavi,” je dejal. Vodja poslanske skupine BZÖ Johanna Trodt-Limpl je utemeljila nasprotovanje odpravi proporca prav z dejstvom, da na avstrijskem Koroškem niso imeli referenduma o novi ustavi. FPÖ so tudi zahtevali, da bi o ustavi glasovali tajno, a za to niso dobili večinske podpore.

Sledilo je poimensko glasovanje. Za novo deželno ustavo je v 36-članskem deželnem zboru glasovalo 27 poslancev, za dvotretjinsko podporo za sprejem nove deželne ustave je bilo potrebnih 24 glasov.