Dars podal ovadbe zaradi slabih protihrupnih ograj

Dars podal ovadbe zaradi slabih protihrupnih ograj

Ljubljanski kriminalisti so zaradi nepravilnosti pri postavitvi protihrupnih ograj že drugič obiskali Dars, ki je sam podal ovadbe, poroča današnji Dnevnik, ki je pridobil ovadbo. Dars naj bi za nepravilnosti pri gradnji protihrupnih ograj krivil nadzornika, to je DRI, in izvajalca del, hrvaško-slovenski konzorcij.

Kriminalisti so zaradi protihrupnih ograj Dars prvič obiskali konec aprila. Dars je namreč že lani, ko so v javnost pricurljale vse nepravilnosti v zvezi z gradnjo protihrupnih ograj na odseku Dramlje-Celje in Celje-Arja vas, podal ovadbo na ljubljansko policijsko upravo.

Ovadbo je po poročanju časnika podal zoper neznanega storilca, iz vsebine pa naj bi bilo jasno, da za nepravilnosti, ki so nastale pri gradnji, krivi gradbinca, hrvaško-slovenski konzorcij podjetij Werkos iz Osijeka, Fracasso RI z Reke in Godina s Kozine, ter na drugi strani nadzornika, Družbo za upravljanje investicij (DRI).

V ljubljanski policijski upravi so potrdili, da kriminalisti v zvezi s postavitvijo protihrupnih ograj vodijo predkazenski postopek, ki je tajen, zato ne dajejo nadaljnjih informacij.

Sporna pogodba je bila vredna dobrih 18 milijonov evrov, od tega je Dars izvajalcu plačal 15,7 milijona. Za postavitev ograj je Dars pridobil tudi 13,3 milijona evrov evropskih sredstev.

Iz vsebine ovadbe, ki so jo pridobili na Dnevniku, naj bi bilo razvidno, da je Dars z razpisom od gradbenika zahteval točno določene standarde, materiale in lastnosti ograj, ki pa jih izvajalec ni upošteval.

Tehnični del razpisne dokumentacije je za Dars izdelal DRI, zadolžen pa je bil tudi za strokovni nadzor nad deli, pregled projektne dokumentacije in izvedbo revizij, vendar tega ni opravil. DRI bi moral v skladu s pogodbo z Darsom slednjega tudi obveščati o vseh pomanjkljivostih, a kot je razvidno iz ovadbe, tudi tega po poročanju Dnevnika ni počel.

“Neznane osebe so tako omogočile, da je razpisna dokumentacija omogočala uporabo drugačnih vrst protihrupnih elementov, kot je bilo prvotno predvideno, in tudi pripravljena predlagana rešitev in s tem tudi izračunana okvirna cena protihrupne ograje. S tem pa je bilo omogočeno, da se ponudniki prijavijo z nižjimi cenami, saj so vnaprej vedeli, da bodo uporabili lesnocementne panele, ki so cenejši od armiranobetonskih. Izbrani izvajalec je tako lahko prišel do premoženjske koristi, ki predstavlja razliko med ceno ograje z lesnocementimi paneli in armiranobetonskimi,” piše v ovadbi.

Na Darsu si sicer že poldrugo leto prizadevajo, da bi odpravili nepravilnosti na protihrupnih ograjah, a se je nedavno izjalovil tudi poskus iskanja novega izvajalca. Vse na razpis prispele ponudbe so bile namreč vsaj za milijon evrov višje od vrednosti, ki so si jo na Darsu postavili kot najvišjo.

Scroll to top
Skip to content