Tudi državni svetniki kritični do izvajanja zakona o Triglavskem narodnem parku

Tudi državni svetniki kritični do izvajanja zakona o Triglavskem narodnem parku

DS je na seji podprl priporočilo skupine poslancev, naj vlada zagotovi ustrezna sredstva za izvajanje zakona o Triglavskem narodnem parku. Večinsko so bili naklonjeni tudi noveli, ki predvideva stoodstotno financiranju javno veljavnih programov zasebnih šol, in predlogu zakona o dodatku k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa.

Zakon o Triglavskem narodnem parku, ki je bil sprejet leta 2010, ureja prepovedi, omejitve in tudi finančne spodbude, ki naj bi prebivalcem tega območja nekoliko pomagale pri sobivanju v zavarovanem območju. Glede na deseti in enajsti člen “so občine upravičene do sofinanciranja investicij iz državnega proračuna”, je danes v imenu predlagateljev omenjenega priporočila spomnila poslanka Alenka Bratušek (NP).

“Župani nas že kar nekaj časa opozarjajo, da država teh dveh členov zakona ne spoštuje,” je dodala in poudarila, da je skrb za naš edini nacionalni park odgovornost vseh državljanov, ne le tistih, ki na tem območju živijo. Poleg finančnih težav je opozorila tudi na druge probleme, ki se pojavljajo pri izvajanju tega zakona. Najbolj jo skrbi, da zavod še vedno nima direktorja s polnimi pooblastili in polnim mandatom.

Državni svetniki pričakujejo, da se zakon o Triglavskem narodnem parku začne uresničevati v celoti. Ker je ohranjanje naravnih vrednot nacionalnega pomena v domeni države, trdijo, da je država tista, ki mora zagotoviti tudi sredstva za uresničevanje ciljev narodnega parka ter za nadomestila prebivalcem parkovnih lokalnih skupnosti zaradi vseh z zakonom določenih omejitev.

Za državnega svetnika Jerneja Verbiča je zgodba Triglavskega narodnega parka “zgodba izgubljenih priložnosti”. Po njegovi oceni bi lahko bilo sodelovanje med ministrstvi in tudi med lokalnimi skupnostmi, ki “jih je treba oživiti”, boljše.

Državni svetniki so večinsko podprli tudi vladni predlog novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki med drugim predvideva stoodstotno izenačitev financiranja javno veljavnih programov tako javnih kot zasebnih šol. Svetnik Zoran Božič je priznal, da čeprav svetniki predlog podpirajo, se je ravno zaradi financiranja “pojavil upravičen pomislek, da zasebne šole, ki jih je v Sloveniji sicer malo, javne šole postavljajo nekako v depriviligiran položaj”.

To se zdi sporno tudi glavnemu tajniku Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije Branimirju Štruklju, zato novele, za katero vlada trdi, da uresničuje odločbo ustavnega sodišča glede financiranja zasebnega šolstva iz leta 2014, ne podpira. Zavzel se je za zasebno šolstvo kot “dobrodošlo dopolnilo javnemu izobraževanju” in poudaril, da novela javne šole postavlja v slabši položaj, ker javne šole za razliko od zasebnih ne morejo zaračunavati šolnine in ker za njimi ne stojijo ustanovitelji z dodatnim denarjem.

Božič je še povedal, da državni svet kljub pomislekom glede načina financiranja v noveli pozdravlja ponovno uvedbo soglasja ministrstva k imenovanju ravnatelja ter izenačitev statuta vzgojitelja in pomočnika vzgojitelja predšolskih otrok.

Državni svetniki so danes podprli še predlog zakona o dodatku k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa. Na dnevnem redu pa so imeli še letno poročilo Banke Slovenije za lani ter seznanitev z letnima poročiloma policije in protikorupcijske komisije.

Scroll to top
Skip to content