Očetje otrok, rojenih v letu 2014, so bili v povprečju skoraj tri leta starejši od mater teh otrok in bili navzoči pri 78 odstotkih porodov. Odstotek teh očetov je bil najvišji v notranjsko-kraški in goriški regiji, najnižji v regijah severovzhodne Slovenije.
Na začetku leta 2015 je bilo med odraslimi moškimi v Sloveniji več kot pol milijona očetov in skoraj 313.000 od teh jih je prebivalo v družinah skupaj s svojimi otroki. Z večino teh je poleg otrok prebivala tudi žena ali zunajzakonska partnerka, vsak 12. oče pa je živel sam z otroki.
Očetje, ki so živeli skupaj s svojimi otroki, so bili v povprečju stari 49,7 leta. Povprečno najmlajši so bili tisti, ki so živeli s partnerko v zunajzakonski skupnosti – ti so bili v povprečju stari 42 let. Povprečno 9,3 leta starejši od teh – stari torej 51,3 leta – so bili očetje, ki so bili poročeni.
Povprečno najstarejši so bili po podatkih statističnega urada tisti, ki so živeli sami z otroki – ti so bili v povprečju stari 53,5 leta. Družine z otroki tega tipa, tj. očetje z otroki, so pri nas sicer redke, vendar njihovo število narašča. V letu 2015 jih je bilo 26.844.
V večini enostarševskih družin (74 odstotkov) skupaj z očetom živi samo en otrok, v vsaki četrti pa dva. Od formalnega zakonskega stanu očeta, ki živi sam z otroki, sta odvisna povprečna starost očeta in otrok. Vdovci z otroki – teh je bilo 6200 – so bili v povprečju stari 70 let, razvezani očetje z otroki, ki jih je bilo 5700, pa 55 let.
Ne le ženske, tudi moški, ki se odločajo za starševstvo, so čedalje starejši. Od leta 1980 do leta 2014 se je povprečna starost očeta ob rojstvu otroka zvišala za 4,3 leta, na 33,4. Za blizu dva odstotka otrok, rojenih v letu 2014, podatki o očetih niso znani.
Po podatkih je bilo 48 očetov otrok, rojenih v letu 2014, mlajših od 20 let, vsak 11. pa je bil star 40 ali več let. Najstarejši med temi so bili stari več kot 60 let. Večina (70 odstotkov) očetov otrok, rojenih v letu 2014, je bila starejša od mater teh otrok, vsak peti (19 odstotkov) pa je bil mlajši.
Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje kažejo, da so bili očetje še leta 1992 navzoči pri manj kot desetini porodov, v letu 1995 so bili navzoči že skoraj pri četrtini, v letu 2000 že pri več kot polovici, v letu 2014 pa pri več kot treh četrtinah (78 odstotkov) porodov. Pri prvorodkah je bil ta delež še višji – v letu 2014 81-odstoten).
Statistične regije se po deležu očetov, navzočih pri porodu, precej razlikujejo. V letu 2014 je bil ta delež najnižji v severovzhodni Sloveniji, to je v pomurski in podravski statistični regiji – v prvi je bilo pri porodih navzočih 56 odstotkov, v drugi 59 odstotkov očetov.
Najvišji je bil ta delež v notranjsko-kraški in goriški regiji, kjer je brez navzočnosti očeta rodila le vsaka deseta mama. V zadnjih 12 letih se je delež očetov, navzočih pri porodu, v vseh regijah povečeval. Najbolj se je povečal v notranjsko-kraški, najmanj pa v podravski statistični regiji.
