Resnični razlog, zakaj so ZDA zavrnile Pariški podnebni sporazum

Resnični razlog, zakaj so ZDA zavrnile Pariški podnebni sporazum

Skoraj tretjina investicij, ki jih načrtujejo naftni in plinski velikani v prihodnjem desetletju, bi šla v nič, če bi se svet resnično usmeril v omejitev dviga globalne temperature na dve stopinji Celzija, kaže študija. Če se bodo države držale lastnih zavez, bo nedobičkonosnih postalo za 2300 milijard dolarjev (2000 milijard evrov) vlaganj.

V pariškem sporazumu, ki ima 196 podpisnic, so se države zavezale omejiti dvig povprečne globalne temperature občutno pod dve stopinji Celzija do konca stoletja. Če bi se svet v skladu s to obljubo resnično preusmeril v obnovljive vire in bi cene fosilnih goriv stagnirale, bi postali nedobičkonosni projekti v vrednosti 2300 milijard dolarjev, ugotavlja študija inštituta Carbon Tracker in skupine institucionalnih vlagateljev.

Raziskovalci so analizirali načrtovane projekte 69 podjetij, ki kotirajo na borzah, do leta 2025. Kot so ugotovili, bodo nekateri igralci bolj izpostavljeni kot drugi.

Tako je na primer polovica načrtovanih investicijskih izdatkov koncerna ExxonMobil usmerjena v neekonomične projekte, ki bodo najverjetneje razočarali vlagatelje, so zapisali. Med 30 do 40 odstotkov bodočega financiranja so v problematične projekte med drugim usmerili Shell, Chevron, Total in Eni.

Na drugem koncu seznama je 14 podjetij, vključno s savdskim državnim gigantom Saudi Aramco, svoje politike dobro uskladilo s t. i. scenarijem dveh stopinj.

“To poročilo bo resnično spremenilo razmišljanje glede angažiranja investicij,” je ocenil direktor področja politik in raziskav v PRI – mreži vlagateljev, ki nadzorujejo 62.000 milijard dolarjev premoženja – Nathan Fabian. “Vlagatelji v naftna in plinska podjetja so tavali v temi glede svoje izpostavljenosti podnebnim tveganjem – sedaj bodo lahko pred podjetja stopili z natančnimi informacijami,” je dodal.

Poročilo sicer ugotavlja, da bi načrtovani projekti ustvarili 380 milijard ton izpustov ogljikovega dioksida – 60 odstotkov iz naslova naftnih in 40 odstotkov iz naslova plinskih projektov – do leta 2035. S tem bi precej prekoračili “ogljični proračun”, ki bi bil v skladu z omejitvijo dviga temperature na dve stopinji.

Če želi imeti svet vsaj 50-odstotne možnosti uspeha za uresničitev scenarija dveh stopinj, bi morali ta obseg oklestiti za najmanj 60 milijard ton.

Scroll to top
Skip to content