Po informacijah tednika je na seznamu, ki ga je pred tedni prejel nemški kriminalni urad, 68 podjetij in oseb, med njimi pa tudi giganti kot sta proizvajalec vozil višjega cenovnega razreda Daimler in kemijski koncern BASF. Na seznam sta se med drugim uvrstila še manjša trgovina in turški lokal s hitro prehrano v Severnem Porenju-Vestfaliji.

Omenjena podjetja naj bi bila povezana z gibanjem v ZDA živečega turškega klerika Fethullaha Gülena, ki ga v Turčiji preganjajo kot teroristično organizacijo in krivijo za neuspeli državni udar pred enim letom.

V vladnih krogih so seznam označili za “nesmisel” in “traparijo”. Nemški kriminalni urad pa je Turčijo prosil za dodatne informacije glede seznama, a še ni prejel nobenega odgovora.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je na začetku julija v intervjuju za Die Zeit dejal, da je turška vlada Nemčiji predala 4500 dokumentov z informacijami o domnevnih Gülenovih privržencih. “Te teroriste morajo izročiti Turčiji,” je pozval Erdogan. “Dokler tega ne bodo storili, bo Turčija v Nemčiji videla državo, ki brani teroriste,” je dodal.

Čeprav na seznamu ni nikakršnih dokazov o povezavi med podjetji in Gülenom, pa bo imelo verjetno vseeno negativen vpliv na njihovo delovanje. Sledijo lahko namreč bojkoti podjetij, javno poniževanje ali celo pravni postopki, še piše Die Zeit.

Med Nemčijo in Turčijo so se odnosi nazadnje zaostrili, ko je turško sodišče odredilo pripor do sojenja za nemškega aktivista Petra Steudtnerja, ki je v Turčiji sodeloval na delavnici organizacije za človekove pravice Amnesty International. Nemško zunanje ministrstvo je zaradi priprtja nemškega zagovornika človekovih pravic v sredo poklicalo na pogovor turškega veleposlanika v Berlinu. Nemčija zahteva takojšnjo izpustitev aktivista ter konzularni dostop do njega.

Odnose bremenita še aretaciji dveh nemških Turkov, dopisnika časnika Die Welt Deniza Yücela in prevajalke Mesale Tolu Corlu. Obema turške oblasti očitajo teroristično propagando.