Bruselj nadaljuje postopke proti Češki, Madžarski in Poljski zaradi nesolidarnosti v begunski krizi

Bruselj nadaljuje postopke proti Češki, Madžarski in Poljski zaradi nesolidarnosti v begunski krizi

Evropska komisija nadaljuje pravne postopke proti Češki, Madžarski in Poljski zaradi nesodelovanja pri premeščanju beguncev iz najbolj obremenjenih Italije in Grčije v druge članice EU. Junij je bil sicer rekorden mesec s 3000 premestitvami. Malta, Latvija in Norveška so že zelo blizu izpolnitvi svojih kvot, še izpostavlja komisija.

Komisija je Češki, Madžarski in Poljski poslala drugi opomin zaradi nesolidarnosti v begunski krizi. Če ne bo ustreznega odziva, je naslednji korak tožba na Sodišču EU. Izjemoma imajo države le mesec dni časa za odziv, namesto običajnih dveh mesecev.

Evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos je danes ponovil upanje, da bo v teh treh državah prevladal razum in da bodo začele uresničevati svoje moralne, pravne in politične obveznosti.

V tem kontekstu je pozdravil današnje mnenje generalnega pravobranilca Sodišča EU, da bi bilo treba zavrniti tožbi Slovaške in Madžarske z zahtevo po razveljavitvi zakonodaje za kvote za porazdelitev beguncev po EU.

Mnenje generalnega pravobranilca za sodišče ni zavezujoče, a običajno mu v razsodbi sledi. Sodba v povezavi s tožbo Slovaške in Madžarske proti Svetu EU zaradi kvot naj bi bila znana septembra.

Julijsko poročilo o izvajanju načrtov za premeščanje in preseljevanje beguncev sicer kaže, da je bil junij rekorden mesec: iz Grčije so premestili 2000 prosilcev za azil, iz Italije pa 1000.

Ob nadaljevanju takšnega tempa je do konca septembra mogoče premestiti vse osebe v Grčiji in Italiji, ki so do tega upravičene, ocenjuje komisija.

V Bruslju ob tem opozarjajo, da je treba storiti več za pospešitev premestitev iz Italije, sploh z vidika perečih razmer na osrednji sredozemski poti. Komisar ob tem poudarja, da premeščanje deluje, če je politična volja.

Članice so doslej premestile 24.676 oseb, od tega 16.803 iz Grčije in 7873 iz Italije. V Grčiji pričakuje komisija do konca septembra še 6800 upravičencev do premestitve, v Italiji okoli 5000.

Italijo komisija poziva k ustrezni registraciji 25.000 Eritrejcev, ki so prišli v državo od začetka lanskega leta, saj jih je bilo doslej za premestitev prijavljenih le 10.000.

Komisija v julijskem poročilu izpostavlja tudi, da sta Malta in Latvija blizu izpolnitvi svojih kvot. Kot pozitivne primere izpostavlja še Norveško, ki v shemi sodeluje prostovoljno, Švedsko, Španijo in Nemčijo.

Slovenija je v okviru načrta za premeščanje beguncev po podatkih komisije doslej iz Grčije in Italije premestila 207 od predvidenih 567 oseb.

Članice EU so poleti in jeseni 2015 sprejele zakonodajo, s katero so se zavezale k premestitvi določenega števila beguncev v dveh letih. Sprva je bilo predvideno, da znotraj unije premestijo 160.000 oseb, a se je ta številka z raznimi spremembami znižala na 98.255.

Komisar izpostavlja, da se “program septembra ne konča, temveč se bo nadaljeval”. V preteklosti je to ponazoril z neplačanim računom. Kaj točno se bo zgodilo po septembru, sicer ni jasno.

Zmeda je tudi glede številk. Upoštevajoč okoli 24.600 že premeščenih oseb in okoli 12.000 oseb, ki naj bi bile po komisarjevih besedah do konca septembra še upravičene do premestitve, je to še precej daleč od zaveze k premestitvi okoli 98.000 oseb.

V povezavi z drugo, sicer nezavezujočo shemo za preseljevanje beguncev iz tretjih držav v unijo, komisija ponovno izraža zadovoljstvo z dobrim napredkom. Preselili so že tri četrtine od predvidenih 22.504 oseb.

Komisija sicer ugotavlja, da so prizadevanja še vedno neenakomerna, saj nekatere države članice niso preselile še nobene osebe. Med temi državami je po podatkih komisije tudi Slovenija, ki se je julija 2015 zavezala k preselitvi 20 oseb.

V okviru begunskega dogovora EU in Turčije, sklenjenega marca lani, so doslej preselili 7806 Sircev. Dogovor določa, da bo za vsakega Sirca, ki ga Turčija ponovno sprejme z grških otokov, iz Turčije v EU preseljen drug Sirec.

Komisija je v začetku julija članice pozvala, naj predložijo nove zaveze za preselitev za leto 2018, ki jih bo tudi finančno podprla. Te zaveze naj bi premostile obdobje do sprejetja novega okvira za preselitev, o katerem potekajo zakonodajne razprave.

Scroll to top
Skip to content