Črna človeška ribica nova belokranjska znamenitost

Na izviru Jelševniščice ob turistični kmetiji Zupančič v Jelševniku pri Črnomlju, ki je znan kot eno od treh do zdaj odkritih belokranjskih nahajališč črne človeške ribice, se bodo septembra lotili urejanja vsega potrebnega za njeno predstavitev in hkrati varovanje njenega življenjskega prostora. Naložba bo stala nekaj manj kot 120.000 evrov.

Lastnik omenjene domačije Rihard Zupančič je za STA povedal, da gre za partnerski podvig, ki ga pripravljajo skupaj s črnomaljsko občino, Razvojno izobraževalnim centrom Bela krajina, društvom Proteus in novomeško enoto Zavoda RS za varstvo narave. Iz razpisnih sredstev za lokalni razvoj skupnosti pa zanj pričakujejo nekaj manj kot 85.000 evrov podpore.

Z omenjenim projektom želijo opozoriti na to redko in ogroženo živalsko vrsto ter njen pomen, hkrati pa omejiti njeno ogroženost ter pojav črnega močerila uvrstiti med belokranjske znamenitosti.

Domačija Zupančič bo tako postala nova točka doživljajskega k naravi usmerjenega oz. zelenega turizma, črna človeška ribica pa bo okrepila turistično prepoznavnost Bele krajine v državnem in svetovnem merilu, je dodal lastnik kmetije.

Sicer pa se bodo najprej lotili urejanja turistične infrastrukture oz. urejenega dostopa, opazovalnega šotora nad kraškim bruhalnikom in izvirom Jelševniščice ter drugih ureditev. Čaka jih še priprava strokovne predstavitve črnega močerila v naravi sami ter na domačiji.

Poiskali bodo tudi vodiče in jih ustrezno izobrazili ter v učilnici na prostem z osnovno laboratorijsko opremo in simulirani kraški jami pripravili naravoslovne dneve in druge oblike javnega poučevanja ter obveščanja. Obetajo si šolske in druge obiske ter trajnostni turistični razvoj. Vsa dela nameravajo končati v poldrugem letu, je še povedal Zupančič.

Črni močeril ali črna človeška ribica je jamska dvoživka in podvrsta bele človeške ribice, ki živi v podzemnih vodah Bele krajine. Pri preučevanju izvira Dobličice v Beli krajini so jo leta 1986 našli člani Inštituta za raziskovanje krasa. Po do zdaj znanih podatkih živi le v jamskih vodah ožje okolice Črnomlja – odkrili so jo na izviru Jelševniščice, Dobličice in v Kanižarskem potoku, za razliko od belega pa ima črni močeril predvsem temno obarvano kožo in dokaj normalno razvite oči.

Domačija Zupančič in projektni partnerji bodo omenjeno naložbo izvedli s podporo Lokalne akcijske skupine Dolenjska in Bela krajina, ki bo iz razpisnih sredstev za lokalni razvoj skupnosti zanjo zagotovila nekaj manj kot 85.000 evrov.

Povezane teme

bela krajina, človeška ribica, Slovenija
Aktualno

Protestniki v središču Ljubljane pozivajo SMC in DeSUS k premisleku glede sodelovanja v Janševi vladi

Pred sedežem SMC v središču Ljubljane se je začel shod, s katerim želijo udeleženci med drugim opozoriti na prelomljene predvolilne obljube zlasti strank SMC in DeSUS, ki sta ta teden podpisali koalicijsko pogodbo s SDS. K protestu je v teh dneh sicer prek družbenih omrežij vabila koalicija posameznikov, nevladnih organizacij in drugih akterjev.

Aktualno

Vreme: Precej jasno

Zvečer bo severni veter ponehal. Ponoči bo sprva precej jasno, proti jutru se bo predvsem na zahodu že nekoliko pooblačilo. V Prekmurju in deloma na Štajerskem bo zjutraj zapihal jugozahodnik. Najnižje jutranje temperature bodo od -8 do -1, ob morju okoli 2 stopinji Celzija, je zapisano na spletnih straneh Agencije RS za okolje.

Rubrika Aktualno

Aktualno

Madžarska vlada naj bi preko Slovenije prala denar

O denarnih tokovih med slovenskim in makedonskim podjetjem Petra Schatza, ki velja za vplivnega podjetnika iz kroga madžarskega premierja Viktorja Orbana, poroča tudi portal Oštro. Navaja, da makedonska finančna policija sumi, da je šlo pri oglaševalski pogodbi, težki tri milijone evrov, za pranje denarja madžarske vlade prek Slovenije.

Aktualno

Gospodarska rast lani pri 2,4 odstotka BDP

Bruto domači proizvod (BDP) se je lani po prvi oceni statističnega urada realno zvišal za 2,4 odstotka, v zadnjem lanskem četrtletju pa je bila medletna rast 1,7-odstotna. K lanski rasti je lani pomembno prispevalo zunanje povpraševanje, čeprav je bila rast izvoza manj izrazita kot v predhodnih dveh letih. Tudi domače trošenje je bilo zmernejše.