Slovenski arheolog, ki v mehiški džungli raziskuje zapuščino starih Majev

Slovenski arheolog, ki v mehiški džungli raziskuje zapuščino starih Majev

Ivan Šprajc, ki že vrsto leto vodi arheološke raziskave na polotoku Jukatan v Mehiki, je letos z ekipo raziskoval območje okoli treh večjih urbanih središč kulture Majev, ki so jih odkrili v letih 2013 in 2014. Raziskave so razkrile več poselitvenih jeder in vrsto drugih modifikacij terena, ki so večinoma služile poljedelstvu in upravljanju z vodo.

Tri večja urbana središča kulture Majev, ki so zaradi monumentalnosti arhitekture in reliefno obdelanih kamnitih spomenikov s hieroglifskimi napisi vzbudila veliko pozornost svetovne javnosti, ležijo na do tedaj arheološko povsem neznanem delu neposeljene in s tropskim gozdom preraščene Calakmulske biosfere.

Kot je na današnji predstavitvi rezultatov arheoloških raziskav v Atriju ZRC SAZU povedal Šprajc, so že lani za okoli 200 kvadratnih kilometrov veliko območje v okolici omenjenih urbanih središč pridobili natančne podatke z letalskim laserskim skeniranjem (LiDAR), ki omogoča prepoznavanje arheoloških ostankov tudi pod gostim rastlinskim pokrovom, letošnja terenska preverjanja in testna izkopavanja pa so razkrila vrsto podrobnosti.

Najprej jih je, kot je povedal Šprajc, presenetila neverjetna gostota arheoloških ostankov. Naleteli so na mnoga naselbinska jedra z dobro grajenimi stavbami, poljedelske terase, vodne rezervoarje in druge modifikacije pokrajine.

Kot je poudaril, gre za fosilizirano kulturno pokrajino, njihova prednost v teh raziskavah pa je v tem, da arheološki ostanki niso moteni. “Običajno delamo tam, kjer je življenje potekalo naprej vse do danes in tam so arheološki ostanki uničeni ali močno poškodovani. Tu pa se po letu 1000, ko je propadla ta kultura, ni dogajalo nič, razen kolikor so bile prisotne razdiralne sile narave,” je povedal.

Letos so pregledali severni del lidarsko posnetega območja. Osredotočili so se na izbrane točke, ki so se jim zdele najbolj reprezentativne. Če so prej hodili po mestih, so zdaj hodili po vaseh, zato so našli le manjše stavbe. Našli so tudi tempeljske piramide skromnih razsežnosti, predvsem pa veliko bivalnih objektov. Na več mestih so tudi pobrali površinski arheološki material, zlasti keramiko in nekaj kamnih artefaktov.

Kot je povedal Šprajc, jih je presenetilo izjemno veliko obokanih objektov, kar kaže na to, da je šlo za splošno razširjeno tehnologijo. Drugo presenečenje je bilo veliko število igrišč za igre z žogo. Kot je povedal, so obredna igrišča za igre z žogo običajna le za večje politične centre, na območju raziskav pa jih ima tudi veliko manjših skupin, kar priča o precejšnji porazdelitvi dobrin. Presenetile so jih tudi krožne strukture, ki so jih našli na več koncih. Najverjetneje gre za peči za žganje apna, saj so velikokrat v neposredni bližini kamnolomov.

Značilnosti arhitekture in kamnitih spomenikov odsevajo tako povezave s sosednjimi predeli kot tudi vrsto doslej neznanih posebnosti. Teh je bilo vedno več, bolj kot so šli proti severu, je povedal Šprajc.

V prihodnje želijo po njegovih besedah na podlagi keramičnih vzorcev ugotoviti poselitveno dinamiko tega območja, povezanost z ostalimi predeli na območju Majev in nenazadnje kakšna je bila politična geografija območja v posameznih obdobjih. Z odkritji pa lahko prispevajo tudi k razrešitvi vprašanja glede procesov, ki so konec prvega tisočletja pripeljali do propada klasične kulture Majev.

Odprava od marca do maja letos je potekala v okviru Regionalnega projekta Chactun: raziskava arheološke pokrajine v osrednjem majevskem nižavju, ki ga financira ARRS, dodatno finančno podporo pa je prispevalo več podjetij in zasebnih donatorjev iz ZDA, Slovenije, Avstrije in Mehike.

Scroll to top
Skip to content