Todoriću očitajo 173 milijonov evrov nezakonite premoženjske koristi

Todoriću očitajo 173 milijonov evrov nezakonite premoženjske koristi

Ovadba proti nekdanjemu predsedniku uprave in lastniku hrvaškega koncerna Agrokor Ivici Todoriću razkriva, da naj bi si med letoma 2006 in 2017, ko je vodil koncern, pridobil 173 milijonov evrov nezakonite premoženjske koristi, danes poroča spletni portal Siol.

Sodišče je na predlog zagrebškega tožilstva že zavarovalo Todorićevo premoženje na Hrvaškem. Todorić je namreč osumljen kaznivih dejanj zlorabe položaja pri gospodarskem poslovanju, kršenja obveznosti pri vodenju poslovnih knjig in ponarejanja listin.

Zamrznili so mu 25-odstotni delež Kulmerovih dvorov, vile s posestvom na obrobju Zagreba, nepremičnine v rodnem Ivanič Gradu, Kutini in Čazmi na Hrvaškem, delež v hrvaškem podjetju Agrokor Projekti, prek katerega Todorić še vedno obvladuje lastništvo Agrokorja in katerega nominalna vrednost je 5,32 milijarde kun (715 milijonov evrov), ter denarna sredstva na računih pri Addiko banki, Zagrebački banki in Kreditni banki Zagreb, navaja portal.

Po ugotovitvah kriminalistov vrednost premoženja, s katerim Todorić trenutno ne sme razpolagati, ni večja od zneska premoženjske koristi, ki naj bi si jo protipravno pridobil s kaznivimi dejanji.

Podjetje Agrokor Projekti 100-odstotni delež v nizozemskem podjetju Adria Group, ki je eden od členov v Agrokorjevi lastniški verigi, vrednoti na 9,5 milijarde kun (1,3 milijarde evrov). Adria Group je tudi lastnica nizozemskega podjetja, ki je izdalo za 485 milijonov evrov PIK-obveznic, s katerimi je Todorić financiral nakup Mercatorja.

V ovadbi so tudi podatki iz poročila hrvaške davčne uprave, po katerih je Todorić za Kulmerove dvore leta 2006 plačal skoraj 221 milijonov hrvaških kun (trenutno okoli 30 milijonov evrov). Kriminalisti za zdaj niso uspeli pridobiti podatkov o stanju na “zamrznjenih” bančnih računih, poroča Siol.

Ključni očitek se po navedbah portala nanaša na lažno prikazovanje stanja v bilancah Agrokorja. Med drugim naj bi bil denar, ki ga je matična družba koncerna nakazovala povezanim in nepovezanim osebam, prikazan kot depozit, čeprav to ni bil, poleg tega naj bi v Agrokorju lažno prikazovali tudi podatke o obveznostih do dobaviteljev, prihodke od dividend, dobiček in druge kategorije v bilancah.

Todorić je osumljen tudi nezakonitih dejanj pri 100 milijonov evrov vrednem odkupu delnic Agrokorja, ki so bile v lasti Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD). Te mu je uspelo dobiti v last brez lastnih sredstev, in to s pomočjo Mihe Glavića, direktorja AWT International, dolgoletnega dobavitelja Agrokorja. Ta je za Todorića pridobival vire financiranja pri bankah, ki so jih pozneje vračala podjetja iz skupine Agrokor. S tem naj bi Agrokor oškodoval za 100 milijonov evrov.

Kriminalisti mu tudi očitajo, da je bila cesijska pogodba, ki jo je sklenil s podjetjem Investco, ki ga je leta 2013 ustanovil Miroslav Blažev, nekoč deveti največji lastnik Konzuma, fiktivna. Z njo je Todorić na podjetje Investco prenesel tudi breme poplačila svojih osebnih dolgov do Hypo Alpe-Adria-Bank, ki je imela pred tem vpisano hipoteko na Kulmerovih dvorih. S tem naj bi pridobil 16 milijonov evrov premoženjske koristi.

Ovadba razkriva, zakaj je imel Agrokor v švicarski davčni oazi Zug odprto podjetje Agrokor AG. Njegov direktor je bil Todorić, ki je prek švicarskega podjetja vodil različne uvozno-izvozne posle, pri čemer je na njegovem računu ostajala provizija oz. razlika v ceni.

Hkrati naj bi Todorić kot prvi mož matičnega Agrokorja sam s seboj podpisal pogodbo, s katero je svojemu švicarskemu podjetju posodil skoraj 44 milijonov evrov glavnice. Del tega denarja naj bi končal v Todorićevem žepu, saj so kriminalisti našli podatke o skoraj šestih milijonih evrov dvigov z računov pri bankah UBS in Credit Suisse. Za lastne osebne potrebe in potrebe drugih članov družine naj bi porabil najmanj 1,6 milijona evrov, milijon funtov in 200.000 ameriških dolarjev. Kriminalisti so tudi ugotovili, da v povezavi s poslovanjem Agrokorja AG iz Švice manjka pomemben del poslovne dokumentacije, še navaja portal.

Todorić se je, potem ko je Hrvaška zanj izdala evropski priporni nalog, v torek predal policiji v Londonu, kjer so mu v skladu z evropskim pripornim nalogom odvzeli prostost. Nato so ga po plačilu 100.000 funtov varščine izpustili na prostost, tako da se bo lahko branil s prostosti. Londonsko sodišče je obravnavo v primeru Todorić napovedalo za april prihodnje leto.

Scroll to top
Skip to content