Slovenijo razveselile dobre novice iz Bruslja

Evropska komisija je v danes objavljeni jesenski gospodarski napovedi močno zvišala napoved rasti BDP za Slovenijo. Za letos ji napoveduje 4,7-odstotno rast, kar je 1,4 odstotne točke več od spomladanske napovedi, za prihodnje leto pa štiriodstotno, kar je 0,9 odstotne točke več od prejšnje ocene.

Kot so zapisali v komisiji, je slovensko gospodarstvo v prvem polletju raslo z visoko hitrostjo. Realni BDP se je povečal za 4,8 odstotka in s tem presegel predkrizno raven. Domače povpraševanje se je še naprej povečevalo, okrepile so se tudi investicije, in sicer za deset odstotkov.

Zasebna potrošnja se je povečala za 3,4 odstotka, za kar sta zaslužna predvsem rast razpoložljivih osebnih dohodkov in večje zaupanje potrošnikov. Rast izvoza je ostala močna in je presegla rast uvoza, kar je dodatno prispevalo k presežku tekočega računa. Solidna rast naj bi se nadaljevala tudi v drugem polletju.

Rast BDP se bo po ocenah komisije nadaljevala tudi prihodnje leto in leta 2019, ko bo dosegla štiri oziroma 3,3 odstotka. Zanjo bo med drugim zaslužno okrepljeno domače povpraševanje, ki bo spodbudilo tudi investicije. Nadaljevala naj bi se med drugim tudi rast industrijske proizvodnje, izvoza in investicij v gradbenem sektorju.

Presežek na tekočem računu plačilne bilance se bo po pričakovanjih komisije prihodnje leto in leta 2019 zmerno znižal, s 5,9 odstotka BDP na 4,9 odstotka BDP v 2019.

Tveganja so po mnenju komisije predvsem za čezmerno rast. Povečanje optimizma potrošnikov in lažji dostop do posojil bi po njenih ocenah lahko dodatno spodbudila investicije, predvsem v stanovanjske nepremičnine. Tveganja za nižjo rast pa so zunanja ter so povezana z gibanjem cen energentov in surovin.

Glede inflacije komisija ocenjuje, da bo prihodnje leto pri 1,5 odstotka, leta 2019 pa pri 1,8 odstotka. Stopnja anketne brezposelnosti naj bi z letošnjih 6,8 odstotka upadla na 5,2 odstotka v 2019.

Javnofinančni primanjkljaj naj bi se letos po zaslugi višjih davčnih prihodkov znižal na 0,8 odstotka BDP, prihodnje leto naj bi bile javne finance izravnane, v 2019 pa za 0,4 odstotka BDP v presežku.

Medtem ko tako Slovenija kot Evropska komisija v prihodnjih dveh letih pričakujeta nominalno izravnane javne finance oz. celo manjši presežek, pa komisija opozarja, da bo strukturni primanjkljaj še vedno prisoten. V obdobju 2016-2018 naj bi ostal pretežno nespremenjen pri 1,6 odstotka BDP, nato pa se leta 2019 znižal za 0,2 odstotne točke. Glavna tveganja za slovenske javne finance po navedbah komisije izvirajo iz pritiskov zaradi izdatkov za plače v javnem sektorju in pokojnine.

Povezane teme

BDP, Evropska komisija, gospodarska rast, gospodarstvo, Slovenija
Aktualno
okužbe po občinah

Valicon: Slovenci vse bolj pesimistični glede prihodnosti

Osebno doživljanje trenutnih razmer v zvezi s širjenjem novega koronavirusa in življenjem v novih razmerah je na najnižji ravni od začetka raziskave marca letos. Kot je pokazala raziskava Valicona, ljudje ugotavljajo, da bodo razmere trajale še kar nekaj časa, dve petini pa jih meni, da so ukrepi za zajezitev širjenja okužbe premalo strogi.

Rubrika Aktualno