Slovenci imamo slabo predstavo o življenju transspolnih rojakov

Slovenci imamo slabo predstavo o življenju transspolnih rojakov

Slovenci o človekovih pravicah transspolnih osebah še zdaleč nismo dovolj informirani, saj je tema načrtno izbrisana iz glavnih medijev in izobraževalnega sistema, je za STA opomnila Anja Koletnik iz Zavoda Transfeministična Iniciativa TransAkcija. Posledično je njihovo mnenje o transspolnih in cisspolnih osebah predvsem negativno, je dodala.

V Muzeju sodobne umetnosti je danes potekalo srečanje strokovnjakov s področja človekovih pravic transspolnih oseb. Pripravil ga je Zavod Transfeministična Iniciativa TransAkcija, ki se zavzema za podporo, informiranje, opolnomočenje in zavezništvo transspolnih oseb v Sloveniji.

Po besedah direktorice zavoda Anje Koletnik je srečanje, ki je tokrat potekalo že četrto leto zapored, prepoznano kot eden izmed ključnih javnih dogodkov za tematike transspolnosti v Sloveniji.

Strokovnjaki, med drugimi tudi Richard Köhler, višji strokovni svetovalec za politike in namestnik izvršne direktorice Julie Ehrt pri krovni evropski organizaciji za tematike transspolnosti Transgender Europe, so obravnavali ureditev pravnega priznanja spola v Sloveniji in Evropi, sledila je predstavitev Priročnika za medijsko poročanje o transspolnosti in panelna razprava med aktivisti, strokovnjaki in transspolnimi osebami.

“Skoraj vsi mediji poročajo in pišejo izključno o medicinski tranziciji, čeprav raziskave iz tujine in iz Slovenije kažejo, da se samo približno 50 odstotkov transspolnih oseb odloči zanjo,” je poudarila Koletnikova in dodala, da so priročnik izdali ravno z namenom, da se število napak, ki jih opažajo v medijskem poročanju o tematiki, zmanjša.

Priročnik med drugim vsebuje najpogostejše napačne izraze in alternative zanje, pogosta vprašanja in pomembne teme s področja transspolnosti, kot so pravno priznanje spola, zdravstvena zaščita, depatologizacija, transfobija, diskriminacija in nasilje.

“Medijske vsebine se premalo osredotočajo na to, kar bi transspolne osebe dejansko želele povedati o sebi, medtem ko so senzacionalistične zgodbe, ki so plod medijev samih, pogostejše,” je še opozorila Koletnikova.

Scroll to top
Skip to content