Haaško sodišče 22 let po koncu vojne v BiH s sodbo Mladiću: Tožilstvo zahteva dosmrtni zapor, obramba oprostitev

Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije bo danes izreklo dolgo pričakovano sodbo bivšemu poveljniku bosanskih Srbov, generalu Ratku Mladiću. Sodijo mu zaradi odgovornosti za ene najhujših vojnih zločinov po 2. svetovni vojni v Evropi – genocida v Srebrenici in obleganja Sarajeva med vojno v BiH med letoma 1992 in 1995.

Glavni tožilec haaškega sodišča Serge Brammertz je sodbo označil kot eno najpomembnejših v zgodovini sodišča, ki bo konec leta po 24 letih zaprlo vrata.

Pred razsodbo je za francosko tiskovno agencijo AFP spomnil, da sta bila Mladić in politični voditelj bosanskih Srbov Radovan Karadžić glavna tvorca politike etničnega čiščenja in da sta odgovorna za smrt več tisoč ljudi med vojno v BiH, ki je zahtevala več kot 100.000 življenj.

Prepričan je, da bo Mladić obsojen na dosmrtni zapor, tako kot je zahtevalo tožilstvo. Vse, kar bi bilo manj, bi bilo nesprejemljivo. “Na podlagi dokazov, ki smo jih predstavili, glede na visoko raven njegove odgovornosti, pričakujem najvišjo kazen,” je pojasnil.

Mladić, ki je zaradi teže zločinov znan tudi kot balkanski klavec, odgovornost zanika, njegova obramba pa zahteva oprostilno sodbo. Na prvostopenjsko sodbo se bosta sicer lahko pritožila tako tožilstvo kot obramba, morebitne pritožbe pa bo obravnaval mednarodni rezidualni mehanizem, ki naj bi dokončal delo haaškega sodišča.

Sedaj 74-letni Mladić, ki je bil načelnik generalštaba vojske bosanskih Srbov od 12. maja 1992 do 8. novembra 1996, je po osebni in poveljniški odgovornosti obtožen v 11 točkah obtožnice – v dveh točkah za genocid, v petih za zločine proti človečnosti ter štirih za vojne zločine.

Za genocid je obtožen v dveh točkah – za poboj 8000 Bošnjakov v Srebrenici julija 1995 ter Bošnjakov in bosanskih Hrvatov v šestih občinah v BiH leta 1992.

Obtožen je tudi zaradi obleganja Sarajeva, najdaljšega obleganja kakega mesta v sodobni zgodovini, ko so srbske granate in ostrostrelci od 5. aprila 1992 do 29. februarja 1996 zahtevali življenja skoraj 12.000 ljudi.

Obtožen je tudi zaradi zajetja več kot 377 opazovalcev ZN in modrih čelad kot talcev od maja do junija 1995, s čemer so hotele sile bosanskih Srbov preprečiti letalske napade Nata na njihove cilje.

Haaško sodišče je prvo obtožnico proti Mladiću, ki je bila skupna s Karadžićevo, vložilo 25. julija 1995. Od takrat je bil na begu, sodišče pa je nato obtožnico oktobra 2003 ločilo in jo večkrat spremenilo, nazadnje decembra 2011.

Prijeli so ga 26. maja 2011 v Lazarevcu v Srbiji po 16 letih skrivanja. Sojenje je trajalo od 16. maja 2012 do 15. decembra lani.

Karadžića, ki je bil ob Mladiću glavni odgovorni za genocid v Srebrenici in druge vojne zločine med vojno v BiH, je marca lani haaško sodišče obsodilo na 40 let zapora. Za krivega so ga spoznali v 10 od 11 točk obtožnice – tako za genocid v Srebrenici, kot tudi za obleganje Sarajeva in zajetje talcev, ne pa tudi za genocid v nekaj drugih občinah v BiH.

Zaradi genocida v Srebrenici je haaško sodišče na dosmrtni zapor doslej obsodilo le tri visoke častnike bosanskih Srbov, tesne sodelavce Mladića – generala Zdravka Tolimirja, načelnika za varnost zloglasnega Drinskega korpusa Vujadina Popovića ter Ljubišo Bearo, načelnika za varnost v štabu vojske.

Mladića imajo nekateri Srbi za junaka. Predsednik Republike srbske Milorad Dodik ga je tako v torek opisal kot legendo srbskega naroda, ki je kot poveljnik vojske branil svobodo srbskega naroda in privedel do nastanka Republike srbske.

Povezane teme

BIH, Haaško sodišče, Ratko Mladić, Srbija, vojna
Aktualno

V BiH vsako leto zaradi onesnaženega zraka umre 3300 ljudi

Onesnaženje zraka v več mestih v Bosni in Hercegovini vsako leto povprečno povzroči prezgodnjo smrt približno 3300 prebivalcev, je v ponedeljek opozoril urad Svetovne banke v Sarajevu. Kot so dodali, BiH zaradi tega letno izgubi več kot milijardo dolarjev, kar je približno desetina bruto domačega proizvoda (BDP) države.

Rubrika Aktualno

Aktualno

Gradnja druge cevi predora Karavanke bo stekla kmalu, končana naj bi bila še pred izzidom pretletnega roka

Dars in turški gradbinec Cengiz bosta v četrtek podpisala pogodbo o zgraditvi druge cevi karavanškega predora. Cengiz bo moral nato Darsu v približno mesecu dni dostaviti še ostalo zahtevano dokumentacijo, nato bodo gradbinca uvedli v delo. Turki so napovedali, da bodo poskušali dela končati leto pred predvidenim petletnim rokom, torej leta 2024.