Večina trgovin bo na “glavne” praznike zaprta

Večina trgovin bo na “glavne” praznike zaprta

V dejavnosti trgovine bodo s 1. januarjem veljala nova pravila glede dela ob nedeljah in praznikih. Večina trgovin bo na "glavne" praznike zaprta, na ostale praznike bodo delavci dobili 250 odstotkov višjo urno postavko. Delavec bo lahko delal največ 15 nedelj v letu, a ne več kot dve na mesec, urna postavka bo višja za 100 odstotkov.

Novosti glede organizacije delovnega časa določa aneks h kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine, ki so ga danes podpisali predstavniki delodajalcev in sindikatov v panogi. Kot so povedali na skupni novinarski konferenci v Ljubljani, se bo aneks začel uporabljati s 1. januarjem prihodnje leto.

Aneks bo sicer veljal le v primeru, da ne bo sprejet zakon ali predpis, ki bi neposredno ali posredno posegal v materijo, ki jo opredeljuje aneks, so se dogovorili.

Trgovci delavcev ne bodo smeli razporediti na delo (kar pomeni, da bodo trgovine zaprte) na 1. januar, 8. februar, velikonočno nedeljo in ponedeljek, 1. maj, binkoštno nedeljo, 25. junij, 15. avgust, 1. november in 25. december.

Lahko jih bodo razporedili na 2. januar, 27. april, 2. maj, 31. oktober in 26. december. Bodo pa delavci za delo na praznik upravičeni do dodatka v višini 250 odstotkov urne postavke osnovne plače.

Posamezen delavec bo lahko delal največ dve nedelji v mesecu in največ 15 nedelj v letu. Za to delo bo dobil dodatek v višini 100 odstotkov osnovne urne postavke, a ne manj kot 5,40 evra bruto na uro.

Ob nedeljah delodajalci ne bodo smeli razporediti delavcev, ki imajo otroke, mlajše od treh let, nosečnic in doječih mater ter enega od staršev hudo bolnemu otroku ali otroku s telesno ali duševno prizadetostjo, ali tistih, ki živijo sami z otrokom in skrbijo za njegovo vzgojo in varstvo.

Omejitve na praznik in nedeljo ne bodo veljale za družinska podjetja, za bencinske servise in podobne dejavnosti zaradi javnega interesa ter delavce, ki delajo v okviru zaključenega proizvodnega procesa, povezanega s trgovsko dejavnostjo (npr. priprava in izdelava hrane, transport in distribucija, skladiščenje, lekarne).

Scroll to top
Skip to content