V Haagu prizivni postopek proti Šešlju

V Haagu prizivni postopek proti Šešlju

Na Mehanizmu za mednarodna kazenska sodišča, ki je po koncu mandata haaškega sodišča prevzel njegovo delo, bo danes potekala obravnava v prizivnem postopku proti vodji srbskih radikalcev Vojislavu Šešlju, ki je bil oproščen krivde za vojne zločine na Hrvaškem, v BiH in Vojvodini, tožilstvo pa se je na sodbo pritožilo.

63-letni Šešelj je v Srbiji in je napovedal, da ga ne bo na obravnavo. Minuli teden je za srbski tisk dejal, da ga sodba sploh ne zanima in da ga lahko v Haag odpeljejo samo vklenjenega.

Tožilstvo bo na današnji obravnavi, ki bo po napovedih trajala cel dan, predstavilo svoje argumente petčlanskemu sodnemu senatu Mehanizma za mednarodna kazenska sodišča (MICT).

To bo prva obravnava, odkar je nekdanji poveljnik sil bosanskih Hrvatov Slobodan Praljak ob izreku zadnje sodbe Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanjega Jugoslavije naredil samomor. Praljak je umrl po zaužitju cianida, ki ga je spil, ko mu je sodišče potrdilo 20-letno zaporno kazen.

MICT, ki ima prostore v isti zgradbi kot haaško sodišče, bo po zaključku mandata sodišča do konca izpeljal prizivne postopke.

Tožilstvo se je pritožilo na sodbo 63-letnemu Šešlju, ki je bil marca lani v devetih točkah obtožnice oproščen krivde za vojne zločine in zločine proti človečnosti na Hrvaškem, v BiH in Vojvodini med letoma 1991 in 1993. Na presenečenje mnogih je sodni senat presodil, da tožilstvo obtožb ni dokazalo onkraj razumnega dvoma.

Odločitev o pritožbi je pričakovati v prvi polovici prihodnjega leta, je ta teden napovedal predsednik MICT Theodor Meron.

Šešelj je oprostilno sodbo označil za častno in pošteno. Pravni strokovnjaki in zgodovinarji so bili zgroženi, tožilstvo pa je bilo osuplo. Strokovnjaki so menili, da je sodba v posmeh mednarodnemu pravu in na novo piše zgodovino krvavih konfliktov na območju nekdanje Jugoslavije.

Šešelj se je haaškemu sodišču predal leta 2003 in je v haaškem priporu preživel skoraj 12 let. V Srbijo se je vrnil leta 2014, ko so ga izpustili na prostost zaradi raka na črevesju. Zdravstvene težave ga sicer niso pretirano ovirale. Srbska radikalna stranka se je pod njegovim vodstvom vrnila v parlament, kjer je zdaj največja opozicijska stranka, sam pa je postal poslanec. Letos je neuspešno kandidiral tudi na predsedniških volitvah.

Najbolj brano

Scroll to top
Skip to content