Pahor je v nagovoru pred slovesnim kosilom izpostavil, da je bilo današnje srečanje “imeniten izgovor” za odprto in odkrito izmenjavo stališč glede najbolj važnih vprašanj, ki zadevajo naše države in medsebojne odnose.
“Vselej sem bil zvest in bom zvest politiki dobrega sosedstva, v primarnem interesu nam je, da z dialogom po mirni poti potrpežljivo in vzajemno iščemo rešitve za probleme in se potem držimo teh dogovorov,” je dejal slovenski predsednik.
Nadaljeval je, da politične probleme povzročijo ljudje in da jih ljudje lahko tudi rešijo. Po njegovem bi morali biti tisti, ki verjamejo v mir in sožitje, dolžni s svojim zgledom dokazati, da se vse probleme lahko reši mirno in za skupno dobro.
“Dobro sosedstvo je najboljši začetek naše zunanje in varnostne politike,” je dodal. Kosilo pa je po njegovem tudi priložnost, da se okrepi skupno evropsko prihodnost, ki “je najboljša obljuba za mirno prihodnosti naših otrok in vnukov”.
Grabar-Kitarovićeva je na kosilu ob začetku drugega Pahorjevega mandata dejala, da se veseli nadaljnjega skupnega sodelovanja, “ki je najvišjega pomena za našo regijo in severovzhodno Evropo”.
Po njenem dobre odnose med državama ne bi smelo zasenčiti nekaj odprtih vprašanj, med njimi tudi vprašanje meje, “ki se pojavlja na naslovnicah medijev”. Kot je pojasnila, so za Hrvaško pomembni dobri sosedski odnosi. “Verjamem, da je vprašanje meje treba reševati na odprt in prijateljski način,” je dejala.
Tudi Mattarella je spregovoril o mejah med državami. “Združuje nas Jadransko morje in v preteklosti smo mislili, da nas morje in meje ločujejo, a v resnici nas združujejo in to zavedanje je temelj Evropske unije in naše skupne evropske prihodnosti,” je dejal.
Nadaljeval je, da je prihodnost EU v resnici proces, ki se ga je treba lotiti skupaj. Zato je po njegovem pomembno, da voditelji držav prikažejo prijateljstvo in evropski duh, ki je med njimi. Priznal je, da so skoraj vedno prisotne težave, ki jih je treba rešiti, “ampak evropski duh nam lahko v tem smislu pomaga”.
Hrvaška predsednica je danes spregovorila tudi o prihodnosti držav Zahodnega Balkana in njihovi evropski perspektivi. Izpostavila je bolgarsko predsedovanje Svetu EU ter prihodnja, ki bi po njenem lahko dobro vplivala na približevanje Zahodnega Balkana Evropski uniji. Z njo se je strinjal tudi Mattarella, ki je poudaril, da sta Slovenija in Hrvaška pomembni državi, ki lahko pomagata pri evropski perspektivi Zahodnega Balkana.
Pahor se je v uvodnem nagovoru še opravičil za odsotnost madžarskega kolega Janosa Aderja, ki je imel neodložljive državniške obveznosti, obenem pa je poslal dobre misli avstrijskemu predsedniku Alexandru Van der Bellnu, ki je moral obisk odpovedati zaradi bolezni v družinskem krogu.
