Cerar Brgleza tudi uradno obvestil, da odstopa s premierskega položaja

Cerar Brgleza tudi uradno obvestil, da odstopa s premierskega položaja

Predsednik vlade Miro Cerar je predsednika DZ Milana Brgleza danes tudi formalno obvestil o odstopu s funkcije. Državni zbor se bo s Cerarjevim odstopom seznanil prihodnji teden, predvidoma na redni seji. Nato bodo sledili postopki iskanja kandidata za novega mandatarja oziroma razpis predčasnih volitev.

Zakon o vladi in poslovnik DZ namreč določata, da mora premier o odstopu obvestiti ministre ter pisno tudi predsednika državnega zbora.

Obvestilo o odstopu predsednika vlade se uvrsti na dnevni red seje državnega zbora najpozneje v sedmih dneh po prejetju obvestila. S Cerarjevim odstopom se bo tako DZ seznanil prihodnji teden, predvidoma na redni seji, ki se bo začela v ponedeljek. Tedaj bodo poslanci uvodoma odločali, ali bodo razširili dnevni red seje, znano pa bo tudi, kdaj bo seznanitev s Cerarjevim odstopom na dnevnem redu.

Predsednik vlade ima sicer pravico odstop obrazložiti v državnem zboru. O odstopu predsednika vlade DZ ne glasuje, ampak le ugotovi, da mu je prenehala funkcija.

Predsednik republike ima nato 30 dni časa, da predlaga državnemu zboru kandidata za novega predsednika vlade. Ob odstopu takratne premierke Alenke Bratušek leta 2014 je sicer prevladalo mnenje, da se rok lahko skrajša, če se vsi kvalificirani predlagatelji odpovejo možnosti predlagati kandidata za mandatarja.

Če novega kandidata za mandatarja ni, to formalno ugotovi tudi DZ, nato pa začne teči nov 14-dnevni rok, v katerem bi lahko mandatarja predlagala poslanska skupina ali najmanj 10 poslancev. Če še ta ni uspešen, pa sledi še tretji, 48-urni rok, v katerem lahko poslanci odločijo še o tem, ali bodo šli v tretji krog volitev mandatarja.

Glede na bližino rednih volitev predloga novega mandatarja bržkone ni pričakovati. To bi odprlo pot za razpustitev državnega zbora in volitve. Vprašanje pa je, ali bodo te predčasne ali redne.

Predčasne volitve se namreč v skladu zakonom o volitvah v državni zbor opravijo najpozneje dva meseca po razpustitvi DZ. Redne volitve pa se opravijo najprej dva meseca in najkasneje petnajst dni pred potekom štirih let od prve seje prejšnjega DZ. Ta je bila 1. avgusta 2014.

Če bi predsednik republike Borut Pahor razpustil parlament in razpisal predčasne volitve, te tako ne bi potekale bistveno prej kot redne, za katere se je kot najverjetnejši datum omenjal 10. junij.

Kako bo ravnal Borut Pahor, bo jasno potem, ko ga bo Cerar tudi uradno seznanil z odstopom. Sestala naj bi se danes.

Ne glede na to, ali bodo volitve redne ali predčasne, bo morala vlada do imenovanja nove opravljati tekoče posle.

Na volitvah – bodisi rednih bodisi predčasnih – bodo sicer volivci v Sloveniji osmič v zgodovini volili novo sestavo DZ za prihodnji štiriletni mandat. Na splošnih volitvah bodo izvolili 88 poslancev, po enega poslanca pa bodo izvolili pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti.

Poslanci se v Sloveniji volijo po načelu sorazmernega predstavništva. Ta izhaja iz načela, da morajo dodeljeni mandati ustrezati dobljenim glasovom na volitvah. Poslanci se volijo v osmih volilnih enotah, ki so razdeljene na enajst okrajev, torej se v vsaki volilni enoti voli enajst poslancev. Poslanski mandati pa se razdelijo tistim listam, ki so v celotni državi dobile vsaj štiri odstotke glasov.

Kandidate za poslance lahko predlagajo politične stranke in volivci. Politična stranka lahko vloži listo kandidatov v vsaki volilni enoti, če jo podprejo najmanj trije poslanci oziroma v posamezni volilni enoti s podpisi najmanj 50 volivcev. Če pa želi kandidatno listo vložiti skupina volivcev, mora njeno kandidatno listo v posamezni volilni enoti s podpisi podpreti najmanj tisoč volivcev.

Dvoje ali več političnih strank lahko predloži skupno kandidatno listo, na kandidatnih listah pa noben spol ne sme biti zastopan z manj kot 35 odstotki skupnega števila kandidatov. Liste kandidatov je mogoče vložiti najpozneje 30 dni pred dnem glasovanja.

Čeprav se zdi, da je predvolilna kampanja že v polnem teku, pa se bo uradno začela šele 30 dni pred volitvami. Tiste stranke in liste, ki bodo želele vstopiti vanjo, bodo morale 45 dni pred volitvami odpreti posebne transakcijske račune, na katerih bodo morale zbrati sredstva in z njih poravnati vse stroške kampanje.

Mandat sedanjega sklica DZ bo sicer trajal vse do ustanovne seje novega sklica državnega zbora, ki mora biti sklicana najpozneje 20 dni po izvolitvi. Novi sklic DZ se bo konstituiral na prvi seji, ko bo potrjena več kot polovica poslanskih mandatov. Po potrditvi mandatov pa bo DZ izvolil predsednika državnega zbora.

Po konstituiranju državnega zbora bodo stekli postopki za oblikovanje nove vlade. Predsednik države mora najpozneje v 30 dneh po ustanovni seji, po posvetu s poslanskimi skupinami, državnemu zboru predlagati kandidata za predsednika vlade. Praviloma je to predsednik stranke, ki je na volitvah dobila relativno večino.

Tega državni zbor voli tajno, z večino glasov vseh poslancev, o mandatarju pa mora odločati v sedmih dneh od vložitve predloga. Ko je predsednik vlade izvoljen, mora v 15 dneh predlagati imenovanje ministrov. Šteje se, da je vlada nastopila funkcijo, če je imenovanih več kot dve tretjini ministrov.

Scroll to top
Skip to content