Hrvaški premier Andrej Plenković je na današnji seji vlade kot bistvo za ratifikacijo konvencije izpostavil, da je bilo na Hrvaškem med letoma 2013 in 2017 191 umorov, med žrtvami pa je bilo 91 žensk. Morilci žensk so bili v 46 primerih partnerji, v še 17 primerih pa bližnje osebe.
Konvencija je potrebna za okrepitev mehanizmov za boj proti temu negativnemu fenomenu, je povedal Plenković. Podrobno je pojasnil pomen konvencije, ki je povzročila napete svetovnonazorske razprave v hrvaški družbi ter pripeljala do odprtega nasprotovanja ratifikaciji konvencije tudi v vrhu HDZ.
Plenković je izpostavil, da sprejetje konvencije na vladi ni posledica pritiska koalicijskih partnerjev niti opozicije niti nevladnih organizacij, temveč politične volje njegove vlade, ki želi na podlagi predvolilnega programa HDZ in vladnih načrtov okrepiti boj proti nasilju nad ženskami in v družini. Zavrnil je tudi navedbe nasprotnikov ratifikacije, da bo uveljavitev konvencije predstavljala velikanske stroške za državni proračun.
Hrvaška vlada je upoštevala zaskrbljenost dela hrvaške družbe in je v predlog zakona o ratifikaciji konvencije zapisala izjavo, s katero je pojasnila, da konvencija ne uvaja teorije spola v hrvaško zakonodajo in izobraževanje ter ne spreminja ustavnega določila o zakonski zvezi kot skupnosti ženske in moškega, je dejal Plenković.
Poudaril je, da so izjavo pripravili v sodelovanju s pravnimi strokovnjaki Sveta Evrope, a nekateri hrvaški pravni strokovnjaki menijo, da bi Hrvaška zaradi izjave lahko utrpela politične posledice, ker da se je ogradila od pojma spol. Ta se v konvenciji omenja v primeru nasilja, ki je pogojevano s tradicionalnimi družbenimi vlogami žensk in moških.
V hrvaškem saboru bodo o ratifikaciji konvencije predvidoma odločali po velikonočnih praznikih. Za sprejetje konvencije bo potrebna navadna večina ali najmanj 38 poslancev ob 76-članskem kvorumu. Konvenciji je odkrito nasprotovalo več poslancev HDZ in tudi nekateri poslanci iz manjših desničarskih strank, ki podpirajo vlado v saboru.
Glede konvencije niso enotni niti v opoziciji. Največja opozicijska stranka SDP je napovedala, da ji bo nasprotovala, če bo vlada pogojevala njeno sprejetje z izjavo, a takšnega stališča niso podprli vsi socialdemokratski poslanci, ki menijo, da je konvencijo treba sprejeti. Vrh SDP ne nasprotuje konvenciji, temveč poskuša tudi pri tem vprašanju destabilizirati desnosredinsko vlado. V opozicijskih strankah Most neodvisnih list in Živi zid ima prav tako del poslancev pomisleke glede vsebine konvencije.
Predsednik SDP Davor Bernardić je po vladnem sprejetju konvencije na sedežu stranke v Zagrebu sklical novinarsko konferenco, na kateri je potrdil, da bodo v saboru glasovali za konvencijo. Pojasnil je, da je vladna interpretativna izjava “ničvreden kos papirja, ker so se ogradili od nečesa, kar ni zapisano v konvenciji”. Ocenil je, da je namen izjave povrniti si zaupanja dela članstva HDZ in njihovih volivcev, ki so vladajoči stranki obrnili hrbet zaradi podpore konvenciji.
Na novinarsko opazko, da SDP konvencije ni ratificiral med svojim vodenjem vlade, je pojasnil, da se je vlada takrat obnašala odgovorno, ker ni imela denarja za izvajanje konvencije.
Hrvaška konservativna in veteranska združenja so ob podpori katoliške cerkve za soboto v Zagrebu napovedala množični shod proti ratifikaciji istanbulske konvencije, ker menijo, da vladna izjava ob konvenciji nima nobene pravne teže. Menijo, da bodo s konvencijo na Hrvaškem uveljavili teorijo spola, ki jo vidijo kot grožnjo krščanski tradiciji hrvaške družbe.
