Proti uničevanju Mure se je izreklo 77.310 podpisnikov peticije

Proti uničevanju Mure se je izreklo 77.310 podpisnikov peticije

Predstavniki kampanje Rešimo Muro in lokalni prebivalci so ministrici za okolje in prostor Ireni Majcen ob svetovnem dnevu voda predali peticijo s 77.310 podpisi za ohranitev naravne reke Mure in proti gradnji hidroelektrarne Hrastje-Mota. Poudarjajo, da bi že gradnja ene same elektrarne povzročila nepopravljivo škodo reki in ljudem.

Predstavniki kampanje so peticijo danes najprej predali komisiji DZ za peticije, nato so se odpravili še na okoljsko ministrstvo. Kot je pred srečanjem z ministrico povedal koordinator kampanje Stojan Habjanič, pričakujejo, da bo ministrstvo, ki vodi postopek za prvo od potencialnih hidroelektrarn na Muri, vztrajalo pri transparentnosti in upoštevalo izsledke strokovnih študij.

“V kampanji, ki traja že več kot dve leti, nenehno opozarjamo na negativne posledice gradnje elektrarn na Muri. Kot je pokazalo tudi okoljsko poročilo, upravičeno,” je poudaril Habjanič.

Mura je po besedah predstavnikov kampanje zadnja velika reka v Sloveniji, ki ni pregrajena z jezovi, kar se kaže v njeni izjemni biološki raznovrstnosti, saj v njej živi 51 avtohtonih vrst rib. Ob njej so tudi največji slovenski poplavni gozdovi, katerih pomen je viden ob poplavah v regiji, ko bi bila škoda brez naravnega zadrževanja vode v gozdovih in mokriščih ter na poplavnih ravnicah veliko večja.

Peticijo so namenoma predali na svetovni dan voda, saj je njegovo osrednje sporočilo, da so rešitve iz narave – denimo sajenje dreves, vnovično povezovanje rek s poplavnimi ravnicami in obnovitev mokrišč – najboljše rešitve za ublažitev učinkov podnebnih sprememb.

Prejemniki koncesije za morebitno energetsko izrabo Mure po besedah predsednika zveze društev Moja Mura Sama Tuša popolnoma napačno prikazujejo dejansko stanje. Opozoril je, da Mura zaradi preteklih nespametnih agromelioracijskih posegov in elektrarn v njenem zgornjem toku trpi hude posledice.

Peticijo bodo simbolično predali tudi slovenskim veleposlaništvom v Avstriji ter na Hrvaškem in Madžarskem, saj bi bile z izgradnjo hidroelektrarn po njihovih besedah prizadete tudi te države.

Kampanja je po besedah njenih predstavnikov veliko pozornosti pritegnila tudi v sosednjih državah in celotni EU, saj bi bila to prva nova velika hidroelektrarna na območju Nature 2000 v Evropi. Projekt bi ogrozil tudi slovenski del evropske Amazonke, v katero EU vlaga milijonska sredstva za projekte revitalizacije in boljšega čezmejnega upravljanja.

Scroll to top
Skip to content