Občina Trzin ima trikrat več delovnih mest kot delovno aktivnih prebivalcev

Občina Trzin ima trikrat več delovnih mest kot delovno aktivnih prebivalcev

V Sloveniji je bilo konec lanskega leta skoraj 437.500 medobčinskih delovnih migrantov, kar je več kot polovica delovno aktivnega prebivalstva. Še posebej je izstopala občina Trzin, ki je imela trikrat več delovno aktivnih oseb kot delovno aktivnih oseb s prebivališčem v tej občini. Dnevno je na delo vanjo prihajalo več kot 5000 oseb.

Konec minulega leta je bilo v Sloveniji skoraj 836.000 delovno aktivnih oseb, pri čemer kmetje niso upoštevani. Delovno aktivnih oseb, ki imajo delovno mesto v občini prebivališča, je iz leta v leto manj. Ob koncu lanskega leta jih je bilo približno 398.500 oz. 47,7 odstotka, kar je 0,5 odstotne točke manj kot leta 2016, kažejo podatki državnega statističnega urada.

Na območju svoje občine je imelo delovno mesto največ prebivalcev občin Ljubljana (83 odstotkov), Novo mesto (73,4 odstotka) in Maribor (71,4 odstotka), najmanj zaposlitev v svoji občini pa so imeli prebivalci občine Trnovska vas in Hodoš (v vsaki manj kot 10 odstotkov).

Izrazito delovne občine so po navedbah statističnega urada tiste, v katerih je število delovno aktivnih oseb, prikazano glede na kraj dela, vsaj za 16 odstotkov višje od števila delovno aktivnih prebivalcev. Ob koncu lanskega leta je bilo takšnih občin 18, in sicer poleg Trzina še Ljubljana, Nazarje, Kidričevo, Murska Sobota, Odranci, Zreče, Novo mesto, Gornja Radgona, Maribor, Celje, Ptuj, Lenart, Idrija, Velenje, Nova Gorica in Slovenj Gradec.

Z delovnimi migracijami je sicer najbolj obremenjena občina Ljubljana, kamor dnevno prihaja na delo več kot 122.000 oseb iz drugih občin.

Delovne migracije med posameznimi statističnimi regijami so manj pogoste kot delovne migracije med občinami, saj zavzemajo regije večje teritorialno območje. Ob koncu lanskega leta je bilo medregijskih delovnih migrantov okoli 160.300 oz. 19,2 odstotka delovno aktivnega prebivalstva.

Še manj pogoste so delovne migracije med kohezijskima regijama. Lani je bilo takšnih delovnih migrantov nekaj več kot 82.400 oz. 9,9 odstotka delovno aktivnega prebivalstva. V zahodni Sloveniji je bilo za 12,1 odstotka več delovnih mest, kot je bilo delovno aktivnih oseb s prebivališčem v tej kohezijski regiji.

Tujci dnevni migranti so državljani sosednjih držav, ki delajo v Sloveniji, vendar tu nimajo prijavljenega niti stalnega niti začasnega prebivališča. Podatki za leto 2017 kažejo, da je bilo v Sloveniji delovno aktivnih nekaj več kot 3100 tujcev dnevnih migrantov, od tega 80,8 odstotka moških. Največ jih je prihajalo iz Hrvaške.

Scroll to top
Skip to content