Mladi naklonjeni znižanju starostne meje volilne pravice na 16 let

Mladi naklonjeni znižanju starostne meje volilne pravice na 16 let

Mladi so naklonjeni znižanju starostne meje za pridobitev volilne pravice z 18 na 16 let, hkrati opozarjajo na nujnost uvedbe državljanske vzgoje v srednjih šolah, je glavna misel z mednarodne konference v okviru projekta o smiselnosti nižanja starostne meje za volitve. Ni jih strah volitev, a ne vedo, kaj pomeni biti aktiven državljan, so menili.

Na konferenci v organizaciji Fundacije za evropske progresivne študije (FEPS) v sodelovanju s Karl Renner Institutom in Društvom Progresiva je predsednik Mladinskega sveta Slovenije Tin Kampl povedal, da je svet že večkrat izpostavil in priporočil spremembe, ki bi vodile k večji vključenosti mladih v politične procese odločanja, tudi predlog znižanja starostne meje za pridobitev volilne pravice z 18 na 16 let, a žal neuspešno. “S 16 leti so definitivno sposobni iti na volitve, odgovornost sistema je, da jim to omogoči in jih hkrati na to tudi pripravi z ustreznim izobraževanjem,” je poudaril.

Da so mladi s 16 leti zreli za politiko, je prepričan tudi profesor politologije na ljubljanski fakulteti za družbene vede in nekdanji šolski minister Jernej Pikalo. “Državljansko vzgojo poučujejo samo v sedmem razredu osnovne šole in to je tudi edini predmet, ki sistematično celotno generacijo na nek način politično opismeni,” je dejal. Kot je izpostavil, je to v sedmem razredu po letih razvoja prehitro. Zaradi tega bi morali po njegovem mnenju nujno uvesti ta predmet na začetku srednje šole. Preden bi šli volit s 16 leti, bi se tako morali prej izobraziti v političnem sistemu.

S tem se je strinjala tudi evropska poslanka Tanja Fajon (S&D). “Če želimo znižati starostno mejo, je treba uvesti več državljanske vzgoje v srednješolske vsebine. Te bi morale biti bolj dodelane za politično opismenjevanje mladih,” je dejala.

Za uvedbo političnega opismenjevanja in državljanske vzgoje v srednješolsko izobraževanje se je zavzel tudi predsednik Mladega foruma SD Andrej Omerzel. Kot pozitiven primer je izpostavil sosednjo Avstrijo, kjer se je zahvaljujoč znižanju starostne meje z 18 na 16 let dvignila volilna udeležba mladih.

Avstrija je leta 2007 postala prva država Evropske unije, v kateri so znižali volilno pravico na starost 16 let, nedavno ji je sledila Malta. To je eden izmed načinov, kako povečati zanimanje mladih državljanov za delovanje političnega sistema in njihovo zastopanost v njem, je med drugim povedala Melanie Zvonik iz Socialistične mladine Avstrije, mladinske organizacije, ki je povezana z avstrijskimi socialdemokrati.

Scroll to top
Skip to content