Šešelj v prizivnem postopku obsojen na deset let zapora, ki pa jih je že odslužil v haaškem priporu

Šešelj v prizivnem postopku obsojen na deset let zapora, ki pa jih je že odslužil v haaškem priporu

Pritožbeni svet Mehanizma za mednarodna kazenska sodišča (MICT) v Haagu je vodjo srbskih radikalcev Vojislava šešlja v prizivnem postopku danes obsodil na deset let zapora zaradi zločinov zločinov proti človečnosti. Šešlju sicer ne bo treba v zapor, saj je to kazen že odslužil v haaškem priporu, je dejal predsedujoči sodnik Theodor Meron.

Šešelj na današnji razglasitvi razsodbe ni bil prisoten.

Pritožbeni svet Mehanizma za mednarodna kazenska sodišča (MICT), naslednika haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, tako ni pritrdil odločitvi haaškega sodišča iz leta 2016. To je Šešlja 31. marca 2016 oprostilo krivde za vojne zločine in zločine proti človečnosti na Hrvaškem, v BiH in Vojvodini med letoma 1991 in 1993. Na presenečenje mnogih je takrat sodni senat presodil, da tožilstvo, ki je zanj zahtevalo 40 let zapora, obtožb ni dokazalo onkraj razumnega dvoma.

Tožilstvo je zahtevalo revizijo sodbe, saj je ocenilo, da na sojenju na haaškem sodišču ni bilo zadoščeno pravici. Poudarilo je tudi, da so v sodbi našli številne napake. Tožilstvo je pričakovalo, da bodo v reviziji sodbe ugotovili Šešljevo krivdo in ga obsodili na ustrezno kazen ali odredili ponovitev sojenja.

Šešelj se je na zahtevo tožilstva pisno pritožil.

Šešelj se je haaškemu sodišču predal leta 2003 in je v haaškem priporu preživel skoraj 12 let. V Srbijo se je vrnil leta 2014, ko so ga izpustili na prostost zaradi raka na črevesju. Leta 2016 na izrek sodbe v Haag kljub zahtevi haaškega sodišča ni prišel, niti ga niso izročile srbske oblasti. Srbska radikalna stranka se je pod njegovim vodstvom vrnila v parlament, sam pa je postal poslanec. Lani je neuspešno kandidiral na predsedniških volitvah.

Najbolj brano

Scroll to top
Skip to content