Pred 250 leti prvi znanstveni opis človeške ribice

Letos mineva 250 let od prvega znanstvenega opisa človeške ribice, objavljenega marca 1768. Ob tej priložnosti se bodo danes v parku Škocjanske jame zbrali znanstveniki iz Slovenije in tujine na mednarodnem posvetu SOS Proteus: Varstvo človeške ribice in njenega habitata. Pokroviteljstvo nad dogodkom je prevzel predsednik republike Borut Pahor.

Prvi primerki dotlej še neznane živalske vrste, ki jo je naravoslovna stroka prepoznala za novo, so bili najdeni na izviru Virskega potoka v Viru pri Stični. Tedaj je bilo določeno tudi latinsko ime te dvoživke – Proteus anguinus.

Za odkritelja človeške ribice velja Joseph Nicolaus Laurenti, ki je leta 1768 na Dunaju izdal knjigo s tezami za zagovor doktorata z naslovom Pregled plazilcev, obogaten s poskusi o strupih in antidotih pri avstrijskih plazilcih. V njej je prvič javno objavljen nov rod proteus z eno samo znano vrsto Proteus anguinus. Sledi opis človeške ribice.

Kdo je bil ta Laurenti, po navedbah spletnega portala e-stična.si še danes ni znano. Iz njegove doktorske disertacije tega ni mogoče razbrati, prav tako doslej niso našli nobenih podatkov o njem. Toda po znanstvenih pravilih je Laurenti – znan ali neznan – prvi objavil vest o človeški ribici in velja za njenega odkritelja ter ji ima pravico podeliti strokovno ime.

Žival je sicer prvič nedoločno omenil Janez Vajkard Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske iz leta 1689, in sicer kot zmajevega mladiča v zgodbi, ki ji ni verjel. Žive mladiče pa je že štiri leta pred izidom Laurentijeve knjige prvi dobil iz Stične idrijski zdravnik Joannes Scopoli – eden najbolj plodovitih raziskovalcev narave na Kranjskem, ki je takoj vedel, da česa takega ni videl še noben naravoslovec.

Vendar pa je bil Scopoli temeljit znanstvenik in ni hotel tvegati nobenega spodrsljaja, na katerega bi se lahko oprli morebitni nasprotniki njegove trditve, da je človeška ribica nova samostojna vrsta in rod. Zato je z objavo svojega opisa človeške ribice predolgo odlašal. Je pa bil njegov opis človeške ribice zelo dober, medtem ko je bil Laurentijev precej slab.

Na današnjem posvetu, ki ga organizira Jamski laboratorij Tular v sodelovanju s Parkom Škocjanske jame, bodo poleg značilnosti in raziskav človeške ribice posebno pozornost posvetili problemu onesnaženja njenega naravnega okolja – podzemnih kraških voda. Udeleženci posveta se bodo seznanili tudi s kratko zgodovino slovenskega krasa.

Slovenski znanstveniki človeško ribico raziskujejo že več desetletij. Da bi preživela v neprijaznih podzemnih razmerah, je namreč razvila številne posebnosti. Med drugim je upočasnila presnovo, zaradi česar lahko dočaka do sto let in preživi celo več let brez hrane. Domišljijo raziskovalcev pa še posebej buri njena sposobnost popolne obnovitve poškodovane ali celo manjkajoče okončine.

Pred kratkim je tako stekel mednarodni projekt, v okviru katerega želijo slovenski biologi v sodelovanju z raziskovalci iz Kitajske in Danske določiti celoten genski zapis oz. genom te živali. Gre za trd oreh, saj je njen genski zapis bistveno večji tudi od genoma katerega koli drugega organizma, ki so ga znanstveniki do danes uspeli v celoti razvozlati. Projekt določitve genoma človeške ribice bo tako po navedbah raziskovalcev v več pogledih oral ledino ter preizkušal meje zmogljivosti najsodobnejših tehnologij.

Človeška ribica, ki je poznana tudi kot močeril ali proteus, je največja izključno jamska žival na svetu. To vrsto, ki je eden največjih posebnežev živalskega sveta, najdemo le v jamah Dinarskega krasa na Balkanskem polotoku, v največjem številu prav v Sloveniji.

Je simbol varovanja podzemnih okolij in ena največjih dragocenosti v Sloveniji izjemno bogate jamske biodiverzitete in naravne dediščine. Izjemen pomen človeške ribice dokazuje tudi njena stroga zaščita z več nacionalnimi in mednarodnimi uredbami.

Povezane teme

človeška ribica, Slovenija, znanstvene zanimivosti
Aktualno

Na slovenski obali pijani grozili, se pretepali in divjali

Koprski policisti so minuli konec tedna imeli polne roke dela z nasilneži. 56-letnik iz Šoštanja je grozil zaposlenemu v enem od koprskih lokalov, nato pa z odjavljenim vozilom divjal po cesti. V portoroškem lokalu so prav tako imeli težave z gostoma, na koprskem Ukmarjevem trgu je policija posegla v pretep, so sporočili s Policijske uprave Koper.

Aktualno

Slovenski raziskovalci odkrili povsem novo obliko materije, ki je ni možno razumeti z obstoječo fiziko

Raziskovalci Instituta Jožef Stefan (IJS) pod vodstvom Dragana Mihailovića so odkrili povsem novo zvrst snovi, ki je ni možno razumeti z obstoječo fiziko in odpira povsem novo področje. Gre za odkritje nove oblike materije, saj za osnovne delce tovrstni pojavi še niso bili znani, o odkritju pa danes poroča znanstvena revija Nature Materials.

Rubrika Aktualno

Aktualno

Vozniki, pozor: V Ljubljani namestili dva nova radarja

V sistem nadzora nad prehitrimi vozniki Mestna občina Ljubljana (Mol) dodaja dve novi ohišji, v katera bodo izmenično nameščali radarja, ki sta že v uporabi na ostalih lokacijah. Novi ohišji so namestili na Opekarski cesti 11 in na Samovi ulici 9, v sistem jih bodo vključili v sredo, so sporočili iz Mola. Lokaciji sta označeni s prometnim znakom.

Aktualno
Goran Marić

Korupcijska afera odnesla hrvaškega ministra

Hrvaški minister za državno premoženje Goran Marić (HDZ) je danes nepreklicno odstopil s položaja v vladi in zahteval aktiviranje svojega poslanskega mandata v saboru. Hrvaški mediji so Marića in njegovo družino dlje časa povezovali s številnimi nepremičninskimi aferami.