Bruselj priporoča začetek pogajanj z Makedonijo in Albanijo

Evropska komisija je danes priporočila začetek pristopnih pogajanj z Makedonijo in Albanijo, je sporočila visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini ob predstavitvi novega širitvenega svežnja v Strasbourgu. Odločitev morajo sicer sprejeti članice unije s soglasjem, predvidoma bodo o tem odločale junija.

S sporočilom Mogherinijeve je konec ugibanj o tem, kakšen bo razplet napetih pogajanj v minulih dneh. Glavni problem naj bi bila Francija, ki naj bi izražala pomisleke zaradi korupcije in organiziranega kriminala v Albaniji.

Še nekaj ur pred začetkom novinarske konference v Strasbourgu so bili po neuradnih informacijah na mizi vsi mogoči scenariji: da priporočilo dobi le Makedonija, da ga dobita obe državi, da ga ne dobi nobena ali da komisija poda pogojno priporočilo.

Pri širitveni politiki gre za prvotni in temeljni namen evropskega projekta – mir in spravo, je opozorila Mogherinijeva ter ponovila, da Zahodni Balkan je Evropa in da je njegova prihodnost v EU.

“To je dober dan za Zahodni Balkan. Današnji sveženj kaže, da naša daljnosežna in obenem stroga širitvena politika deluje,” pa je ob predstavitvi širitvenih poročil poudaril komisar za širitvena pogajanja Johannes Hahn.

Obenem je komisar opozoril, da dela za Makedonijo in Albanijo s tem nikakor ni konec ter da morata to priporočilo razumeti predvsem kot spodbudo k nadaljnjim reformam. V širitvenem procesu ni bližnjic, je spomnil Hahn.

Vprašanje Albanije in Makedonije je bilo v ospredju pozornosti v pričakovanju tokratnega širitvenega svežnja, rednega zdravstvenega pregleda držav v čakalnici na članstvo v EU, ki vključuje podrobna poročila o šesterici na Zahodnem Balkanu in Turčiji.

Makedonija je kandidatka za članstvo v uniji že od leta 2005, a pogajanj kljub številnim priporočilom komisije v minulih letih še ni začela, zlasti zaradi spora z Grčijo glede imena. Za Albanijo, ki je kandidatka od leta 2014, pa je to prvo priporočilo.

Zadnjo besedo bodo kot vselej imele članice, ki širitvene odločitve sprejemajo s soglasjem. Naslednje odločitve so predvidene junija. Maja bo sicer vrh EU in Zahodnega Balkana v Sofiji, ki pa bo osredotočen na povezljivost znotraj regije in regije z EU.

Komisija je prejšnji širitveni sveženj objavila novembra 2016. Običajno so svežnji vključevali širitveno strategijo in poročila za članice, tokrat je komisija širitveno strategijo objavila dva meseca prej, februarja, in to le za Zahodni Balkan.

V poročilih komisija temeljito oceni države, zlasti spoštovanje temeljnih evropskih vrednot, kot so vladavina prava in dobrososedski odnosi, ter uresničevanje reform na področju vladavine prava, javne uprave, boja proti korupciji in v gospodarstvu.

Tokrat je v sklopu širitvenega svežnja prvič objavila tudi ocene načrtov za gospodarske reforme. Uskladitev tradicionalnih poročil s temi gospodarskimi poročili je uradno tudi razlog za zamik objave svežnja za pol leta.

Na različnih postajah na poti v EU je sedem držav: šesterica na Zahodnem Balkanu – Črna gora, Srbija, Makedonija, Albanija, BiH in Kosovo – ter Turčija.

Najdlje sta Črna gora in Srbija, ki se že pogajata. Za ti vodilni državi v procesu je v februarski strategiji omenjena letnica 2025 kot perspektiva za prihodnjo širitev. Članice sicer nimajo enotnega mnenja o tej letnici.

Za napredek Srbije je ključno vprašanje Kosova. Komisija tudi tokrat ponavlja sporočilo, da je celovit in pravno zavezujoč dogovor o normalizaciji odnosov med Beogradom in Prištino nujen in ključen za napredek Srbije in Kosova na njuni evropski poti.

Kosovo, ki je poleg BiH na repu širitvene kolone, je sploh v posebnem položaju, saj Španija, Romunija, Slovaška, Grčija in Ciper ne priznavajo njegove samostojnosti. Španija status Kosova še posebej problematizira zaradi napetosti v povezavi s Katalonijo.

Medtem ko Bruselj poskuša dati nov zagon širitvenemu procesu na Zahodnem Balkanu, so pogajanja s Turčijo na mrtvi točki, a soglasja za njihovo ustavitev za zdaj ni, saj je Turčija za EU pomembna partnerica na številnih področjih, ne nazadnje pri soočanju z migracijskimi izzivi.

Turčijo komisija opozarja na nazadovanje pri spoštovanju temeljnih pravic in izpostavlja, da zaradi tega odprtje novih poglavij ni upravičeno, a poziva k ustavitvi pogajanj, kar sta doslej zahtevala Avstrija in Evropski parlament, ni.

Komisija bo širitveni sveženj odslej znova objavljala enkrat na leto, a po novem torej spomladi, ne več jeseni. Širitev ostaja proces, ki temeljni na izpolnjevanju strogih pogojev in v katerem države napredujejo na podlagi dosežkov.

Mogherinijeva in Hahn sta danes oba ponovila, da je širitev naložba v mir, varnost in stabilnost v Evropi ter da ima perspektiva članstva pomemben transformacijski učinek na države, ki se želijo pridružiti uniji.

EU pa mora poskrbeti, da bo močnejša, trdnejša in učinkovitejša, preden bo večja, izpostavlja komisija. Podobno je danes v Strasbourgu v govoru o prihodnosti Evrope opozoril francoski predsednik Emmanuel Macron. Stališča Francije glede širitve so med najostrejšimi v EU.

Mogherinijeva bo nocoj odpotovala na Zahodni Balkan, kjer bo do četrtka obiskala Albanijo, Makedonijo, Črno goro in Srbijo.

Povezane teme

Albanija, EU, Evropska komisija, Makedonija
Aktualno

Bruselj Evropi napoveduje še globljo recesijo kot Sloveniji

Evropska komisija je danes Evropi napovedala še globljo recesijo kot spomladi, saj je odpravljanje posledic omejitev zaradi pandemije novega koronavirusa bolj postopno, kot je bilo pričakovati tedaj. Napoved za območje evra za letos je poslabšala za odstotno točko na 8,7-odstotni padec BDP, prihodnje leto pa naj bi beležilo 6,1-odstotno rast.

Aktualno

Von der Leynova na udaru zaradi videa v podporo HDZ

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen se je konec minulega tedna znašla pod točo kritik zaradi sodelovanja v videu desnosredinskih voditeljev v podporo hrvaški stranki HDZ premierja Andreja Plenkovića pred nedeljskimi volitvami. V komisiji priznavajo, da je bilo storjenih nekaj napak, in zatrjujejo, da se te ne bodo več ponovile.

Aktualno

Merklova in von der Leynova pozivata k čimprejšnjemu dogovoru o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji: “Vsak dan šteje”

Nemška kanclerka Angela Merkel in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen sta danes po virtualnem srečanju nemške vlade in komisije ob začetku nemškega predsedovanja Svetu EU pozvali k čimprejšnjemu dogovoru o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji novega koronavirusa. “Vsak dan šteje,” je opozorila von der Leynova

Rubrika Aktualno

Aktualno

V Srbiji največ smrti zaradi covida-19 v enem dnevu

V Srbiji je v zadnjem dnevu zaradi covida-19 umrlo 13 bolnikov, kar je največ v enem dnevu od začetka epidemije novega koronavirusa v tej državi. V zadnjih 24 urah so v Srbiji tudi potrdili 299 novih okužb z novim koronavirusom, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je že napovedal nove ukrepe v Beogradu.

Aktualno

V arktičnem delu Sibirije rekordno vroč junij

V arktičnem delu Sibirije so zabeležili najbolj vroč junij doslej, vročinski rekord pa je skoraj padel tudi na svetovni ravni, so danes sporočili iz programa EU Copernicus za spremljanje podnebnih sprememb (C3S). Kot opozarjajo, je zaskrbljujoče, da se Arktika segreva hitreje od preostanka sveta.