V Triglavskem narodnem parku pozivajo ljudi, naj se izogibajo habitatom divjega petelina in ruševca

V Triglavskem narodnem parku pozivajo ljudi, naj se izogibajo habitatom divjega petelina in ruševca

Javni zavod Triglavski narodni park opozarja na vse bolj pogosto vznemirjanje divjega petelina in ruševca na rastiščih v parku. Omenjene živali so v spomladanskih mesecih posebej privlačne za opazovanje in fotografiranje, vendar pa so na prisotnost človeka tudi zelo občutljive. Zato v zavodu pozivajo ljudi, naj ne obiskujejo rastišč.

Divji petelin in ruševec sta značilna prebivalca gorskih gozdov in območij tik nad gornjo gozdno mejo v Triglavskem narodnem parku (TNP). Še posebej privlačna za opazovanje in fotografiranje sta v obdobju parjenja, ki poteka v spomladanskem času od aprila do junija na posebej določenih stalnih mestih – rastiščih. Tam se teritorialni samci spopadajo z vsiljivci in tako branijo izbrani prostor.

V tem času so živali tudi najbolj občutljive na prisotnost človeka in vznemirjanje, ki ga povzročajo posamezniki z namernim in nepredvidljivim obiskovanjem nekaterih rastišč ter dolgotrajnim, pogosto tudi večdnevnim zadrževanjem v njihovi neposredni bližini.

S tem se lahko zmanjša uspešnost gnezdenja, vznemirjene živali pa trošijo prepotrebno energijo, ki je v tem času zaradi omejenih virov hrane ne morejo nadomestiti. To še posebej velja za letošnjo zimo, ki je živalim z zajetno in dolgotrajno snežno odejo še dodatno zaostrila pogoje za preživetje, opozarjajo v javnem zavodu.

Ob tem dodajajo, da se povzročanje nemira zaradi želje po opazovanju ali fotografiranju živali na nekaterih rastiščih divjega petelina in ruševca iz leta v leto stopnjuje. Da bi živalim zagotovili kar najbolj nemoteno opravljanje osnovnih življenjskih funkcij, zato ljudi prosijo, da ne obiskujejo območij rastišč.

V obdobju razmnoževanja divjega petelina in ruševca, valjenja ter vodenja mladičev bo na najbolj obiskanih rastiščih potekal poostren nadzor naravovarstvenih nadzornikov TNP, ki bodo ukrepali skladno s pooblastili. “Ohranitev obeh značilnih predstavnikov iglastih gozdov je namreč odgovornost nas vseh in je mogoča le ob zavedanju, da je mir za prenekatere živali prostoživečih vrst življenjskega pomena,” poudarjajo v parku.

Scroll to top
Skip to content