Trumpove odvetniške rošade so dokaj zapletena zadeva, vendar se ameriški pravni analitiki strinjajo, da je Flood doslej najbolj usposobljen od vseh v bližini predsednika za spopad s posebnim tožilcem Robertom Muellerjem, ki poleg ruskega vpletanja v ameriške volitve 2016 in sodelovanja Trumpove kampanje z Rusi preiskuje še Trumpovo oviranje pravosodja oziroma preiskave o vsem tem.
Trumpovo pravno vojskovanje z Muellerjem je najprej vodil newyorški odvetnik Marc Kasowitz, ki ga je zamenjal John Dowd. Glavni pravnik Bele hiše Don Mcgahn, ki ni Trumpov odvetnik, ampak odvetnik ustanove predsednika ZDA, je že lani želel, da se ekipi za rusko afero priključi Flood, ki pa se je sprl s Kasowitzom.
Kasowitza so potem odslovili in ga je zamenjal John Dowd, ki je lani avgusta za sodelovanje z Muellerjem izbral Tyja Cobba, ki pred volitvami 2016 ni podpiral Trumpa, ampak Jeba Busha. John Dowd je medtem že odstopil, Trump pa je pred kratkim najel nekdanjega newyorškega župana in nekdanjega zveznega tožilca Rudyja Giulianija.
Giuliani je dobil službo zaradi svojih zvez v pravosodnem ministrstvu in “poznavanja trikov”, Flood pa zaradi strokovnosti. Cobb je od nastopa položaja naprej zagovarjal mehko linijo sodelovanja z Muellerjem in je Trumpu zasebno ter javno zagotavljal, da bo s sodelovanjem zadeve hitro konec, kar se ni zgodilo. Trump trdi, da je preiskava lov na čarovnice in izgovor demokratov zaradi poraza na volitvah, čeprav ga preiskujejo profesionalni tožilci, ki so večinoma republikanci.
Cobbov odnos ni bil všeč pristašem trde linije, kot je nekdanji Trumpov svetovalec Steve Bannon, ki podobno kot glavni pravnik Bele hiše Don Mcgahn zagovarja bolj bojevit odnos do Muellerja s pogostejšim sklicevanjem na tako imenovani izvršni privilegij, ki bi Muellerja prisilil, da dokumente zahteva po sodni poti z nalogi.
McGahn je Cobba prepričeval, naj ne bo tako ustrežljiv do Muellerja, po drugi strani pa je Trumpu lani zagrozil, da bo odstopil, če bo poskušal Muellerja odpustiti. Tudi Cobb je zasebno dejal, da se bo takoj poslovil, če se bo Trump odločil za tak korak.
Odgovor na vprašanje, zakaj je prišlo do zamenjav v pravniških vrstah ravno sedaj, je mogoče najti v poročanju Washington Posta, da se Mueller počasi približuje fazi preiskave, ko bo hotel zaslišati Trumpa. Ta se je najprej širokoustil, da s tem nima težav, čeprav so ga zavezniki prepričevali, naj ne privoli v pogovor, še najmanj pa v pogovor pod prisego.
Kljub Trumpovim trditvam, da je preiskava lov na čarovnice, ker ni zagrešil nobenega zločina, je zavračanje pogovora s preiskovalcem lahko potem le sumljivo. Trump je tudi trdil, da se ne bo skliceval na 5. amandma ustave, ki ščiti Američane pred samoobdolžitvijo, ker se na ta amandma sklicujejo le mafijci.
Na ta amandma se sedaj sklicuje njegov odvetnik Michael Cohen v postopku, ki poteka pred zveznim sodiščem New Yorka in ima izvor v Muellerjevi preiskavi. Trump sedaj pravi, da Cohen, ki je plačal 130.000 dolarjev za molk pornografski zvezdi Stormy Daniels, ni njegov odvetnik, ampak morda le poslovni partner.
Preiskava Cohena, s katerim sodelujeta že desetletja, in še bolj zaplemba gore dokaznega materiala pri njem, je Trumpa razjezila in je začel odklanjati možnost pogovora z Muellerjem. Ta je potem predsednikovim odvetnikom povedal, da bo potem pač dobil uradni poziv od velike porote, ki ga predsednik glede na ustavno enakost vseh pred zakonom ne sme zavrniti. To zaslišanje bi potekalo potem pod prisego.
V 70. letih prejšnjega stoletja je tak poziv poskušal zavrniti Richard Nixon in je pogorel s soglasno odločitvijo vrhovnega sodišča, da mora predati preiskovalcem tajne posnetke iz Bele hiše, nakar se je odločil za odstop, da se izogne postopku odstavitve oziroma impeachmentu. Še prej se je s podpredsednikom Geraldom Fordom dogovoril za popolno pomilostitev, zaradi česar je bil Ford potem predsednik le pol mandata.
Pod podobnim pritiskom je v preiskavah posebnega tožilca Kena Starra v 90. letih prejšnjega stoletja klonil Bill Clinton, proti kateremu so republikanci v predstavniškem domu sprožili impeachment, vendar ga senat ni odstavil. Republikanci so potem na volitvah 1998 izgubili nekaj kongresnih sedežev, zato sedaj vodstvo demokratske stranke poziva bazo, naj bo tiho okrog impeachmenta, da ne vzpodbudi republikanske baze k veliki volilni udeležbi letos novembra.
Za pogajanja z Muellerjem glede zaslišanja Trumpa je sedaj v prvi vrsti zadolžen Giuliani, ki je za Washington Post povedal, da bo v tem primeru od Muellerja vnaprej zahteval vsa vprašanja. Trumpove ljudi je namreč strah, ker ne vedo, kaj je Mueller doslej med preiskavo odkril in kje lahko predsednika ujame na laži. Na koncu se lahko vseeno odločijo za ustavni spor, ki ga bo rešilo vrhovno sodišče ZDA. Tam imajo večino republikanci.
Trumpu tako za zdaj še ni v nobeni nevarnosti, če je česa kriv, ali ne. Kongresni republikanci, ki imajo večino, proti svojemu predsedniku ne bodo sprožili impeachmenta niti če bo – kot se je pred volitvami leta 2016 sam slikovito izrazil – sprehodil po newyorški peti aveniji in mimogrede pobil nekaj ljudi. V to je med drugimi prepričan tudi nekdanji šef agencije za nacionalno varnost, general Michael Hayden.
