Makedonija in Grčija podpisali zgodovinski sporazum o novem imenu Makedonije

Makedonija in Grčija podpisali zgodovinski sporazum o novem imenu Makedonije

rčija in Makedonija sta danes podpisali zgodovinski sporazum, po katerem se bo slednja poslej imenovala Severna Makedonija. Dokument sta na slovesnosti ob grški obali Prespanskega jezera v navzočnosti obeh predsednikov vlad ter predstavnikov mednarodne skupnosti podpisala zunanja ministra Makedonije in Grčije, Nikola Dimitrov in Nikos Kocjas.

Zbrane sta pred podpisom nagovorila grški premier Aleksis Cipras in makedonski premier Zoran Zaev, ki so ju pozdravili v veselem vzdušju in z bučnim aplavzom.

“Ponosni smo na ta naš dogovor. Ponosni smo, ker smo se poenotili glede spora, ki nas je delil, in ker smo izbrali rešitev, ki nas združuje,” je v nagovoru po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug povedal Zaev.

Za dosego sporazuma je bilo potrebnega veliko poguma, s katerim se lahko premika gore, je dodal. “S podpisom dogovora o imenu in sporazuma o strateškem partnerstvu držav smo premaknili gore,” je poudaril.

“Naučili smo se, da se moramo učiti iz zgodovine in je ne ponavljati. Na temeljih preteklosti gradimo prihodnost,” je še izpostavil Zaev.

“Tu smo, da zacelimo rane časa in odpremo pot miru, bratstva in blagostanja za naši državi, za Balkan in Evropo,” pa je v nagovoru dejal Cipras. “To je pogumen in nujen zgodovinski korak za naša naroda,” je prepričan. “Ta korak ne sme obviseti v zraku (…), ker dajemo zgled za gradnjo prihodnosti proti sovraštvu,” je dodal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Današnji dogovor je označil za domoljubnega, pri čemer je prebivalce obeh držav pozval, naj ga sprejmejo brez predsodkov.

Slovesnosti ob podpisu dogovora se je udeležil tudi posebni odposlanec Združenih narodov Matthew Nimetz, ki je več kot dve desetletji posredoval pri reševanju spora. Prišla pa je tudi predstavnica generalnega sekretarja ZN Rosemary DiCarlo.

“Za rešitev takšnega problema sta potrebni modro vodenje in strateška vizija in ti voditelji so pokazali, da imajo te kvalitete. Redko vidimo, da ima nekdo modrost, politično vizijo in diplomatske veščine hkrati, a vse tri kvalitete so bile prisotne pri teh štirih voditeljih, ki so trdo delali. To je redkost,” je v nagovoru izpostavil Nimetz.

Izrazil je prepričanje, da je dogovor v strateškem interesu obeh držav. Nimetz, ki danes praznuje 79. rojstni dan, je dejal še, da “ni boljšega darila, kot je podpis tega sporazuma”.

Ob Prespanskem jezeru sta bila še visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Federica Mogherini in evropski komisar za širitev Johannes Hahn. Ta je na Twitterju zapisal, da bo “sporazum prispeval k miru in stabilnosti”. Izrazil je tudi upanje, da bo privedel do “otipljivega napredka na makedonski poti v EU”.

Po slovesnosti so se predsednika obeh vlad, vodji diplomacij in drugi gostje odpravili na drugo stran jezera v makedonski kraj Oteševo. Tam sta se sestala Cipras in Zaev, nato pa še delegaciji obeh držav. Sledilo je skupno kosilo.

Na grški obali je ob tem potekal protest lokalnih prebivalcev, ki so jim prihod do prizorišča preprečili s policijskimi blokadami. “Meni ta dan ni všeč, nimamo se česa veseliti, saj smo se prelahko odpovedali imenu Makedonija,” je povedal eden od udeležencev protesta.

Prebivalci na makedonski strani jezera so medtem razdeljeni glede dogovora. Nekateri so ga označili za poraz za Makedonce, drugi pa menijo, da bo nov mejni prehod, ki je predviden ob jezeru, spodbudil turizem.

Sporazum naj bi končal spor med državama, ki se je vlekel od razpada Jugoslavije leta 1991. Zaradi grške blokade je bil glavna ovira Makedoniji na poti v EU in zvezo Nato. Grčija je namreč imenu Makedonija nasprotovala, ker ima na severu pokrajino z istim imenom.

Dogovoru nasprotujeta tako makedonska kot grška opozicija. Proti je tudi makedonski predsednik Gjorge Ivanov, ki je napovedal, da ne bo podpisal zakona o ratifikaciji, ker da je škodljiv in ponižujoč za Makedonijo. Grški premier pa se je v soboto soočil s pobudo za nezaupnico v parlamentu, glasovanje je uspešno prestal.

Sporazum bosta morala ratificirati parlamenta tako v Skopju kot Atenah. Napovedi Ivanova, da zakona ne bo podpisal, pa pomenijo, da bo moralo sobranje o tem zakonu odločati še enkrat. Potem bi ta zakon lahko začel veljati tudi brez podpisa predsednika. Makedonci bodo dogovor potrjevali tudi na referendumu.

Scroll to top
Skip to content