Vlada potrdila predlog prodaje NLB

Vlada je danes sklenila Evropski komisiji predlagati spremembe zavez glede prodaje NLB, po katerih bi država z IPO do konca leta 2018 prodala najmanj 50 odstotkov plus eno delnico, preostali del do nadzornega deleža 25 odstotkov in ena delnica pa do konca leta 2019. Hkrati bo vodstvu SDH naložila ponoven začetek postopka prodaje.

Kot je na novinarski konferenci po seji vlade povedala ministrica za finance, ki opravlja tekoče posle, Mateja Vraničar Erman, bodo Evropski komisiji predlagali spremembe zavez glede prodaje NLB, ki so jih s komisijo usklajevali, tako da “z veliko verjetnostjo” pričakuje, da bo komisija predlog podprla.

Če bo komisija v postopku odločanja o izdaji spremenjene odločbe zahtevala morebitne bistvene vsebinske popravke zavez, pa je vlada naložila finančnemu ministrstvu, da ji v soglasje predloži dokončno besedilo spremenjenih zavez pred izdajo odločbe.

Vlada bo upravi Slovenskega državnega holdinga (SDH) naložila, da skliče skupščino SDH, na kateri bo vlada potrdila sklep o ponovnem začetku prodajnega postopka za NLB “po metodi javne ponudbe delnic (IPO) s ciljem, da se postopek prodaje NLB izvede na način, da se do konca leta 2018 proda najmanj 50 odstotkov plus eno delnico, preostali del, ki presega 25 odstotkov plus eno delnico, pa do konca leta 2019”, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje.

Glede tega, kakšno ceno si želi, je Vraničar Ermanova pojasnila, da o njej ne želi špekulirati, je pa njena želja, da SDH in NLB opravita svoje delo v okviru prodajnega postopka maksimalno učinkovito in izpogajata dobro ceno.

Na vprašanje, kako verjetno je glede na prejšnje izkušnje, da bo prodaja vendarle izpeljana, pa je odgovorila, da se ves čas zavzema za postopek, ki bo omogočil maksimiranje povračila davkoplačevalskega denarja iz sanacije banke konec 2013 in ki bo utrdil banko kot pomembno regionalno finančno ustanovo. Ministrica upa, da bodo te cilje z njo delili tudi tisti, ki morajo zdaj sprejemati ukrepe. V tem primeru ne vidi posebnih ovir, da se postopek uspešno zaključi.

Ker želi, da bi prodaja potekala pod tržnimi pogoji, pa je vlada danes skladno s pričakovanji tudi potrdila besedilo predloga zakona za zaščito vrednosti kapitalske naložbe države v NLB pred učinki sodb hrvaških sodišč glede prenesenih deviznih vlog LB.

Cilj predloga zakona je zagotoviti nadomestitev negativnih finančnih posledic, ki NLB nastajajo zaradi prisilnih izpolnitev (rubežev) pravnomočnih sodnih odločb hrvaških sodišč, ki so po prepričanju Slovenije v nasprotju z ustavnim zakonom ter mednarodnimi sporazumi, kot je memorandum z Mokric.

S sprejetjem zakona se bo po prepričanju vlade ohranilo vrednost kapitalske naložbe in nevtraliziralo vpliv teh sodnih odločb na ceno banke v prodajnem postopku. Prav tveganja zaradi teh postopkov je vlada izpostavila lani, ko je prodajni postopek tik pred koncem prekinila, saj je kot skupščina SDH ocenila, da ponujeni razpon cene za delnico ni bil ustrezen.

Ministrica pričakuje, da bodo s tem zakonom tako lahko zagotovili, da bo prodajni postopek potekal po tržnih načelih in da na ceno ne bodo vplivali netržni vzroki sodnih postopkov zaradi prenesenih deviznih vlog na Hrvaškem.

Zakon je po njenih besedah pomemben tudi za to, da bi v času, ko je država še 100-odstotna lastnica banke, dosegli izplačilo dividend. NLB je imela konec lanskega leta 270,6 milijona evrov bilančnega dobička, ki vključuje preneseni dobiček in lanski čisti dobiček v višini 189,1 milijona evrov.

Skupščina NLB konec junija je sklenila, da te dividende za zdaj ne izplača, saj Evropska centralna banka zaradi tveganj glede postopkov proti LB oz. NLB in morda tudi kot element pritiska po omenjeni lanski odločitvi vlade, da ne izpelje že skoraj zaključene prodaje vsaj polovice banke, zapovedala, da mora za izplačilo dividend pridobiti vnaprejšnje soglasje. Tega za zdaj še ni dala.

Predlog zakona določa, da negativne finančne posledice, ki jih ima NLB zaradi prisilne izpolnitve pravnomočnih sodnih odločb hrvaških sodišč nadomesti sklad za nasledstvo. Predlog določa, da bo sklad nadomestil samo tiste negativne finančne posledice, ki bodo posledica prisilne izpolnitve pravnomočnih sodnih odločb oz. rubežev, in ne morebitnega prostovoljnega plačila.

Sklad je bil sicer ustanovljen z namenom izvajanja sporazuma o vprašanjih nasledstva in s tem povezano za namen uveljavljanja pravic in poravnavanje obveznosti Slovenije v postopku delitve premoženja, pravic in obveznosti nekdanje skupne države ter opravljanja drugih nalog, povezanih z vprašanji nasledstva nekdanje Jugoslavije.

Vlada zato ob sprejemu zakonskega predloga še enkrat poudarja, da je problematika prenesenih deviznih vlog nerešeno nasledstveno vprašanje, in ne obveznost Slovenije v tem postopku. Zakon zato ne vzpostavlja odgovornosti NLB, sklada ali Slovenije za prenesene devizne vloge LB na Hrvaškem, saj bo sklad zgolj nadomestil negativne finančne posledice banki.

Za izvajanje zakona bosta morala sklad in NLB po vladnih pojasnilih skleniti pogodbo, h kateri bo morala predhodno dati soglasje vlada. Predlog zakona določa minimalno vsebino, ki jo bo morala vsebovati pogodba. NLB se bo morala npr. zavezati, da bo proti odločitvam hrvaških sodišč uporabila pravna sredstva in da bo skladu vrnila sredstva, če bo uspela s pravnim sredstvom ali če bo povrnjena sredstva prejela na kakšni drugi podlagi. V sodnih postopkih bo sodeloval tudi poseben pooblaščenec vlade.

Predlagani zakon bo začel veljati po tem, ko bo Slovenija od Evropske komisije prejela odločbo o spremenjenih prodajnih zavezah za NLB. Ministrica Vraničar Ermanova si želi, da bi bil predlog zakona v DZ obravnavan čim prej.

Na vprašanje, ali ji je po teh pomembnih odločitvah vlade odleglo, je odvrnila, da ves čas v zvezi s tem nosi zelo veliko odgovornost, ki se je zaveda. In ta odgovornost zdaj ni nič manjša, kvečjemu večja. Jo je pa pripravljena z ekipo nositi še naprej do imenovanja nove vlade.

Povezane teme

NLB, Slovenija, vlada RS
Aktualno

Slovenija letos dobila 4 nove ulice

Slovenija v prvem polletju letošnjega leta ni dobila nobenega novega naselja, so pa nastale štiri nove ulice, določenih je bilo 3034 novih hišnih številk. Po številu naselij je bila največja občina Krško s 158 naselji, so navedli na Statističnem uradu RS (Surs).

Aktualno

SŽ zaradi obsežnih investicij na progi spreminjajo vozni red

Zaradi obsežnih investicijskih vlaganj v infrastrukturo bodo Slovenske železnice (SŽ) s četrtkom uveljavile nov vozni red. Med drugim bo zaradi del in zapor proge med postajami Celje-Laško-Rimske Toplice do 8. decembra na odsekih štajerske proge prilagojen vozni red vlakov, namesto nekaterih vlakov bo uveden tudi nadomestni avtobusni prevoz.

Aktualno

Vreme: Sončno in toplo bo!

Danes bo povečini sončno. Predvsem na Štajerskem in v Pomurju bo pihal severozahodni veter, v zahodnih krajih pa jugozahodnik. Najvišje dnevne temperature bodo od 27 do 32 stopinj Celzija, je zapisano na spletnih straneh Agencije RS za okolje.

Rubrika Aktualno

Aktualno

Tisoči migrantov v BiH v nevzdržnih razmerah

Nedavna nevihta je skoraj povsem uničila eno od begunskih naselij blizu Velike Kladuše, kjer so nastanjeni migranti, ki vsakodnevno prihajajo v BiH. Po poročanju lokalnih medijev je uničeno šotorsko naselje v vasi Trnovi, kjer živi 350 migrantov. Več tisoč migrantov v Veliki Kladuši in Bihaću medtem v katastrofalnih razmerah ostaja na prostem.

Aktualno

Na Japonskem vročinski val zahteval več smrtnih žrtev

Na Japonskem se soočajo s hudim vročinskih valom, ki je samo v torek zahteval najmanj šest smrtnih žrtev, več sto ljudi so morali odpeljati v bolnišnico. Vremenoslovci napovedujejo, da naj bi se v številnih predelih države danes živo srebro povzpelo do 40 stopinj Celzija, poroča nemška tiskovna agencija dpa.