Na portoroškem letališču v prvem polletju prepeljali dobrih 10.000 potnikov, kar pa je manj kot prejšnje leto

Na portoroškem letališču v prvem polletju prepeljali dobrih 10.000 potnikov, kar pa je manj kot prejšnje leto

Na portoroškem letališču so se v začetku leta ubadali s težkimi razmerami za letenje, kar je privedlo do velikega izpada letov. Izpad so sicer med aprilom in junijem uspeli skoraj v celoti nadokadniti. Tako so v prvih šestih mesecih leta 2018 zabeležili 5734 letalskih operacij in 10.213 gostov. To je sicer nekoliko manj kot leto prej.

Leto 2017 je bilo sicer za portoroško letališče zelo uspešno, so za STA navedli v Aerodromu Portorož, zato ni nepričakovano, da zaradi slabega vremena v prvih šestih mesecih letošnjega leta beležijo za devet odstotkov manj letalskih operacij in za osem odstotkov manj gostov kot v enakem obdobju lani.

Po drugi strani pa primerjava letošnjega polletja z enakim obdobjem v letih 2015 in 2016 kaže na bistveno manjša odstopanja. V primerjavi z letoma 2015 in 2016 imajo tako letos za 10 oz. 11 odstotkov več potnikov ter za devet oz. 10 odstotkov manj letalskih operacij.

Kot so pojasnili, gre to pripisati povečanemu obsegu poslovnega letalstva in manjšemu delu splošnega, saj so letala splošnega letalstva manjša. V Sečovljah, kjer se nahaja letališče, sicer upajo, da bo vreme do konca sezone stabilno in se bo zavleklo še v jesen ter da bodo lahko v celoti pokrili slab začetek leta.

V aerodromu opozarjajo, da je promet na njihovem letališču zelo odvisen od vremenskih pogojev za letenje, saj kratka steza ne zagotavlja varnih pogojev za letenje v slabših vremenskih razmerah: “V začetku leta so bile te razmere sploh zelo slabe in smo bili primorani letališče celo začasno zapreti za letalski promet.”

Prav zato stremijo k čim prejšnjemu podaljšanju vzletno pristajalne steze, pri čemer pa so postopki priprave državnega prostorskega načrta zanj v rokah države ter so zapleteni in dolgotrajni.

Podrobne statistike svojih gostov v letališču Portorož sicer ne vodijo, večinoma pa gostje prihajajo iz sosednjih držav tj. Avstrije in Nemčije, takoj za njimi pa jim sledijo gosteje iz Italije, Češke, Švice in Slovenije. V zadnjem obdobju beležijo tudi porast gostov iz Srbije in Francije.

Scroll to top
Skip to content