Dejal je tudi, da bodo vse formalnosti opravljene do konca današnjega delovnega dne.
Tovšakova, ki je bila v več zadevah obsojena na enotno osemletno zaporno kazen, je doma že 14 dni, saj kazen prestaja v milejšem režimu. To pomeni, da se Tovšakova, ki je že nekaj časa bivala v odprtem režimu z izhodi na prostost ob koncih tedna, v zapor na Igu ne vrača več.
Tanko je predlog za pogojni odpust Tovšakove iz zapora vložil, saj je prestala več kot polovico zaporne kazni. Po njegovih besedah je komisija za pogojni izpust ministrstva za pravosodje po dolgem in temeljitem premisleku ter zbranih podatkih na koncu odločila, da ni več razlogov za prestajanje zaporne kazni.
Povedal je še, da je Tovšakova poravnala vse obveznosti, tudi finančne, v zvezi z dosojenimi kaznimi.
Tovšakova je bila obsojena zaradi dajanja daril pri gradnji letališkega stolpa na letališču Brnik (zadeva Čista lopata) na 14 mesecev zapora, zaradi goljufije z evropskimi sredstvi v zadevi Rimske terme in Betnava na enotno kazen sedem let in pol zapora, zaradi dajanja nedovoljenih daril pri iskanju varilcev za šesti blok Termoelektrarne Šoštanj na osem let zapora ter zaradi oškodovanja Vegradovih upnikov na enotno pogojno kazen štirih let z osemletno preizkusno dobo.
Ker je v zadevi Hypo priznala krivdo, je bila obsojena na leto in pol pogojne kazni s petletno preizkusno dobo. Šlo je za sporne nepremičninske posle med slovensko podružnico Hypa in Vegradom.
Sojenje osmerici zaradi dogovarjanja pri pripravi ponudb na javnem razpisu za izgradnjo kontrolnega stolpa na letališču Jožeta Pučnika ter podkupovanja in sostorilstva pri tem kaznivem dejanju, ki je bilo v javnosti znano kot Čista lopata, se je začelo leta 2010 in končalo dve leti kasneje.
Nekdanji prvi mož družbe SCT Ivan Zidar, ki je leta 2015 pristal v osebnem stečaju, je bil obsojen na 14 mesecev zapora. V zapor zaradi slabega zdravstvenega stanja do zdaj ni šel.
Na prav tako 14 mesecev zaporne kazni je bil obsojen tudi nekdanji prvi mož Primorja Dušan Črnigoj. Črnigoj je zapor prestajal v zaporu v Kopru, julija 2014 pa so ga dober mesec in pol pred iztekom kazni predčasno spustili iz zapora.
V zadevi Betnava je šlo za prenovo dvorca Betnava, ki se je začela leta 2008. Vodstvo družbe je zaprosilo za evropska sredstva in dobilo 1,7 milijona evrov kohezijskega denarja. Gradbena dela je zaupalo Vegradu, nato pa se je izkazalo, da je Betnava ministrstvu pošiljala račune za gradbena dela, ki jih Vegrad nikoli ni opravil. Zato je mariborska nadškofija pozneje ta denar vrnila.
V tej zadevi so že bili obsojeni nekdanja direktorica Betnave Dragica Marinič na leto in 11 mesecev zapora, nekdanji šef za investicije v Betnavi Anton Ekart na pogojno desetmesečno zaporno kazen s preizkusno dobo dveh let in Karel Bogatin, nekdanji gradbeni nadzornik, na 10 mesecev zaporne kazni.
Za nekdanjega ekonoma mariborske nadškofije Mirka Krašovca medtem teče ponovno sojenje, na prvem sojenju pa je bil spoznan za krivega napeljevanja h goljufiji in na tri leta zapora.
V zadevi Rimske terme je bila Tovšakova obsojena zaradi poslovne goljufije. Tedanjega direktorja Rimskih term Maksa Brečka je napeljala, da sta skupaj na podlagi ponarejene dokumentacije vložila zahtevo na gospodarsko ministrstvo za pridobitev 3,5 milijona evrov. Ta sredstva sta pridobila in porabila. Poleg tega jo je obtožnica bremenila, da je del terjatev iz tega posla, ki pa sploh niso obstajale, prodala faktoring družbi Prvi faktor za 1,4 milijona evrov.
Glede Vegradovih upnikov pa je bilo Tovšakovi in nekdanji direktorici kadrovskega sektorja Vegrada Branki Gabrijel očitano oškodovanje pri spornih prenosih deležev iz Vegrada na Vegrad Naložbe, nato pa še za prenose deležev na štiri druge družbe. Leta 2009 sta prek Vemonta v Vegrad Naložbe prenesli za 2,4 milijona evrov osnovnih sredstev Vegrada, za katerega sta vedeli, da bo propadel.
V zapor na Ig je Tovšakova odšla spomladi leta 2013, tam pa je pred odpustom že nekaj časa bivala v odprtem režimu z izhodi na prostost ob koncih tedna. V času prestajanja kazni v zaporu pa je, podobno kot Črnigoj, opravljala delo knjižničarke.
Kazenski zakonik določa, da se sme pogojno odpustiti obsojenca, ki je prestal polovico kazni zapora, s pogojem, da do poteka časa, za katerega je izrečena kazen, ne stori novega kaznivega dejanja. O pogojnem odpustu odloča komisija, ki jo imenuje minister za pravosodje izmed vrhovnih ali višjih sodnikov, vrhovnih ali višjih državnih tožilcev in delavcev ministrstva, pristojnega za pravosodje.
Tovšakova ima sicer na sodišču še nekaj odprtih zadev. Čaka jo še izrek kazni v zadevi Delamaris. Gre za okoli 1,3 milijona evrov, ki jih je Vegrad plačal direktorici kmetije Bužekijan Blanki Muster za svetovanje pri nakupu za 13 milijonov evrov delnic Delamarisa, dejansko pa naj bi denar kot provizijo prejel odvetnik Miro Senica. Tudi to kaznivo dejanje je sicer Tovšakova že priznala.
