Zoran Janković – župan prestolnice, ki mu konkurenca ne pride blizu

Zoran Janković – župan prestolnice, ki mu konkurenca ne pride blizu

Zoran Janković je eden tistih slovenskih županov, ki trdno ostaja na položaju. Čeprav so mnenja o njegovih osebnostnih lastnostih in ravnanjih deljena, pa očitno to ne pretehta dejstva, da so sledi njegovega dela v mestu jasno vidne, kar mu priznavajo tudi tekmeci.

65-letni Janković je na čelu glavnega mesta že 12 let in Ljubljančani so mu danes namenili nov štiriletni mandat. V prvem krogu županskih volitev je pometel s konkurenco devetih protikandidatov tako z levega kot desnega pola, med katero sta bila dva aktualna in en nekdanji poslanec.

Zokiju, kot ga kličejo številni Ljubljančani, je uspelo v času županovanja prestolnico zbuditi iz spanca. Vsak njegov mandat so zaznamovali predvsem infrastrukturni projekti, tudi takšni, ki so sprožili veliko polemik.

Zapora mestnega središča za promet je spodbudila razvoj turizma in omogočila Ljubljančanom srečevanje na mestnih trgih brez izpušnih plinov. A po drugi strani na vseh ključnih vpadnicah več ur na dan stojijo kolone vozil. Gradnja športnega parka Stožice je dala Ljubljani moderen stadion in športno dvorano, a je trgovski del po več letih še vedno nedokončan. Z vlaganjem v komunalno infrastrukturo se je povečalo število ljudi, priklopljenih na kanalizacijski sistem, razburja pa fekalni kanal C0, ki bi po mnenju kritikov lahko ogrozil podtalnico.

A Jankovićeva pojasnila so očitno prepričala dovolj volivcev, da je dosegel še četrto zmago. Doslej je podobno prepričljivo, v prvem krogu, opravil s protikandidati – leta 2006 je s 63 odstotki premagal Franceta Arharja, leta 2010 s skoraj 65 odstotki Zofijo Mazej Kukovič, pred štirimi leti pa z dobrimi 57 odstotki Damjana Damjanoviča.

V prihodnjih štirih letih bo skušal dokončati projekte, za katere pravi, da so “češnja na torti”. Pri tem je osebno angažiran, saj je nenehno prisoten na ulicah, gradbiščih, nemalokrat se vtakne tudi v stvari, ki sicer niso na seznamu županskih nalog.

Ljubljana, za katero sam vztrajno ponavlja, da je najlepše mesto na svetu, je v času Jankovićevega vodenja postala evropska prestolnica knjige, Zelena prestolnica Evrope, pojavlja se na lestvicah top destinacij v Evropi. Z džamijo, kulturno-pastoralnim centrom Srbske pravoslavne cerkvene občine Ljubljana in nenazadnje z vsakoletno Parado ponosa Ljubljana velja za strpno mesto.

A Jankovićeva ravnanja imajo tudi drugo plat. V prihodnjih tednih bo moral znova sesti na zatožno klop ljubljanskega okrožnega sodišča. Potem ko je bil oproščen v zadevi Niš, ga tokrat bremenita pravnomočni obtožnici v zadevah Stožice in Gratel.

V zadevi Stožice tožilstvo Jankovića in soobtožene preganja zaradi domnevnih nepravilnosti pri pridobivanju evropskih sredstev in bančnih posojil za športno-trgovski center v Ljubljani. V zadevi Gratel pa po poročanju medijev tožilstvo Jankoviću očita sprejemanje podkupnine, saj naj bi leta 2007 od podjetja Gratel zahteval 500.000 evrov donacije za Ljubljanski grad v zameno za dovoljenje za prekop javnih površin pri gradnji kabelskega omrežja. Janković vztraja, da ni storil očitanih kaznivih dejanj in je prepričan, da bo to dokazal tudi na sodišču.

Minuli mandat je zaznamovala tudi afera Farmacevtka. Ujeti prisluhi naj bi dokazovali, da je Janković farmacevtki priskrbel službo v Ljubljanskih lekarnah v zameno za spolni odnos. Zaradi prepoznega ukrepanja tožilstva zadeva ni doživela obravnave na sodišču. Med županovanjem se je njegovo ime povezovalo tudi z nekaterimi poslovnimi projekti in težavami njegovih sinov.

Jankovićevo politično pot je v preteklosti zaznamoval tudi neuspel izlet v državno politiko. Njegova stranka Pozitivna Slovenija je leta 2011 zmagala na državnozborskih volitvah, a mu ni uspelo sestaviti vladne koalicije. S čela stranke se je čez leto umaknil zaradi očitkov o kršitvah protikorupcijske zakonodaje pri javljanju premoženjskega stanja, a se kmalu vrnil in se pri tem politično razšel s takratno sodelavko Alenko Bratušek. Z njo bo moral zdaj kot župan obnoviti dobre odnose, saj je Bratuškova kot ministrica za infrastrukturo pomembna za projekte v prestolnici.

Pred politično kariero je imel Janković pestro pot tudi v gospodarstvu. Najbolj jo je zaznamovalo vodenje družbe Mercator od jeseni 1997 do novembra 2005, ko so ga predstavniki največjih lastnikov nekrivdno razrešili. Pred tem je vodil svoje podjetje Electa. Poklicno pot je sicer leta 1978 začel na Pošti Slovenije, med drugim je leta 1984 postal v. d. direktorja podjetja Mercator Investa. Leta 1988 je prevzel položaj podpredsednika Emone in v. d. generalnega direktorja Emone-VPS.

Janković se je rodil 1. januarja 1953 v srbski vasi Saraorci v bližini Smedereva, kjer je preživel tudi otroštvo. Še v času, ko je obiskoval osnovno šolo, se je preselil v Ljubljano, kjer je obiskoval poljansko gimnazijo. Leta 1980 je diplomiral na ljubljanski ekonomski fakulteti.

Je velik ljubitelj športa. Osem let je bil predsednik Rokometne zveze Slovenije. Ta mu je leta 2005 podelila naziv častnega predsednika. Poročen je z Mijo Janković, oče dveh odraslih sinov, ter dedek dveh vnukinj in vnuka.

Scroll to top
Skip to content