Povprečen Slovenec na leto zavrže dobrih 60 kg hrane

V letu 2017 je povprečen prebivalec Slovenije zavrgel 64 kilogramov hrane ali štiri odstotke manj kot v letu prej. Med zavrženimi količinami je bilo po ocenah statističnega urada 38 odstotkov užitnega dela, ki bi ga lahko z osveščanjem in pravilnim odnosom do hrane zmanjšali ali preprečili.

foto:Profimedia

Količina odpadne hrane se je v obdobju od leta 2013 do 2016 povečevala, lani pa nato upadla. Glede na leto 2013 je bilo odpadne hrane lani še vedno za 11 odstotkov več, skupno skoraj 131.800 ton, je v današnji objavi zapisal državni statistični urad.

Tretjina odpadne hrane nastaja v gostinjstvu

Polovica vse odpadne hrane nastane v gospodinjstvih. Lani so tako gospodinjstva v Sloveniji proizvedla skoraj 67.600 ton odpadne hrane; v primerjavi z 2016 je bila ta količina za dober odstotek manjša, v primerjavi z 2013 pa za nekaj več kot sedem odstotkov večja.

Tretjina odpadne hrane nastane v gostinstvu in drugih dejavnostih, v katerih se streže hrana, npr. v šolah, vrtcih, bolnišnicah, domovih za ostarele. V teh dejavnostih je v 2017 nastalo nekoliko manj kot 40.600 ton odpadne hrane, kar je skoraj osem odstotkov manj kot v 2016 in skoraj šest odstotkov več kot v 2013.

Nekaj več kot desetina odpadne hrane nastane v distribuciji in trgovinah z živili zaradi poškodb pri transportu, nepravilnega skladiščenja, pretečenega roka uporabe in podobno. Lani je v tej dejavnosti nastalo okoli 13.100 ton odpadne hrane ali skoraj desetino manj kot v 2016.

Malo manj kot desetina odpadne hrane pa nastane še pri proizvodnji hrane, vključno s primarno proizvodnjo. Lani je v tej dejavnosti nastalo skoraj 10.500 ton odpadne hrane, kar je okoli dva odstotka manj kot v 2016, vendar pa hkrati za skoraj 32 odstotkov več kot v 2013. Ostanki organskega izvora, ki izhajajo iz dejavnosti proizvodnja hrane in se preusmerjajo v proizvodnjo krme za živali, ne sodijo med odpadno hrano.

Odpadna hrana, ki konča v sistemu ravnanja z odpadki, se sicer v največji meri predela v bioplinarnah, sledi predelava v kompostarnah. Delež odpadne hrane, ki se je predelala v bioplinarnah, se je v obdobju od 2013 do 2016 povečal s 35 na 48 odstotkov, lani pa je upadel na 46 odstotkov. Delež odpadne hrane, ki se predela v kompostarnah, se je v letih od 2013 do 2017 gibal med 29 in 34 odstotki, lani pa so v kompostarnah predelali skoraj 39.600 ton odpadne hrane ali 30 odstotkov nastale odpadne hrane.

Po letu 2015 je treba skladno z veljavno odpadkovno zakonodajo vso odpadno hrano, ki se zbere skupaj z mešanimi komunalnimi odpadki, pred odlaganjem biološko stabilizirati v obratih za mehansko biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov. Delež odpadne hrane, ki se pred odlaganjem biološko stabilizira, se je od leta 2013 povečeval in je lani znašal 22 odstotkov.

Drugo ravnanje z odpadno hrano zajema postopke, kot so sosežig in sežig, ponovno rafiniranje olja, drugi postopki biološke predelave ter odlaganje. V obdobju 2013-2017 se je zmanjšal delež drugega ravnanja z odpadno hrano (s 23 odstotkov v 2013 na dva odstotka v 2017), predvsem zaradi zmanjševanja količin neposredno odložene odpadne hrane.

Povezane teme

ekologija, hrana, odpadki, Slovenija, statistika
Aktualno

Agencije ne odpovedujejo potovanj v države z rumenega seznama, v primeru pomislekov pa iščejo individualne rešitve

Premeščanje držav med zelenim, rumenim in rdečim seznamom epidemiološko (ne)varnih držav povzroča kar nekaj težav tistim, ki načrtujejo potovanja ali dopust. V turističnih agencijah potovanja v države z rumenega seznama, med katerimi bo od sobote tudi Hrvaška, izvajajo, v primeru pomislekov svojih strank pa z njimi iščejo individualne rešitve.

Aktualno

Plenković: “Tako mi kot tudi Slovenija nadaljujemo z najbolj pomembnim sporočilom – higiena, dezinfekcija, distanca”

Hrvaški premier Andrej Plenković je na današnji novinarski konferenci v Zagrebu povedal, da ga je v četrtek zvečer poklical njegov slovenski kolega Janez Janša, da bi ga obvestil, da bodo tudi Hrvaško umaknili s seznama varnih držav. Zatrdil je, da odločitev Slovenije ne bo spremenila pogojev za vstop hrvaških državljanov v Slovenijo.

Aktualno

Po treh mesecih rasti števila brezposelnih se je junija povečalo število prostih delovnih mest, umirila so se odpuščanja

Konec junija je bilo v evidenci brezposelnih registriranih 89.377 oseb, kar je 1,1 odstotka manj kot maja in 26,3 odstotka več kot junija lani, so objavili na Zavodu RS za zaposlovanje. Po treh mesecih rasti števila brezposelnih se je junija povečalo število prostih delovnih mest, hkrati pa so se umirila odpuščanja, so pojasnili.

Rubrika Mnenja

Mnenja

Amazonski pragozd še nikoli ni trpel tako kot junija letos

Brazilija je na območju amazonskega deževnega gozda zabeležila požarno najbolj uničujoč junij v 13 letih. Število požarov se je minuli mesec v medletni primerjavi povečalo za 19,5 odstotka, so danes objavile pristojne oblasti. Stroka pa opozarja, da bi lahko požari še otežili zdravstveni položaj prizadetih v pandemiji covida-19.

Mnenja

Slovenski evroposlanec postal žrtev kibernetskega napada

Evropskemu poslancu Milanu Brglezu so v četrtek neznanci vdrli v račun na družbenem omrežju Facebook in ga po odvzemu administratorskih pravic izbrisali, so danes sporočili iz njegove pisarne. Brglez je dogodek pospremil s besedami, da nekomu njegova stališča in način, na katerega komunicira, niso všeč.

Mnenja

Najbolj smrtonosen datum v 2020: Na ta dan je lani umrlo največ Slovencev!

V Sloveniji je v lanskem letu umrlo 20.588 prebivalcev ali 0,5 odstotka več kot v letu 2018. Moški so bili stari povprečno 73,9 leta, ženske 82,1 leta. Deček, rojen v tem letu, lahko pričakuje, da bo dočakal 78,5 leta, deklica pa 84,2 leta. Dan, v katerem je umrlo največ prebivalcev, pa je bil 23. januar. Takrat je umrlo 86 oseb.

Mnenja

Prodaja avtomobilov v Evropski uniji bo letos upadla za četrtino

Prodaja avtomobilov v EU bo letos v primerjavi z lanskim letom upadla za četrtino na približno 9,6 milijona vozil, je danes napovedalo Evropsko združenje proizvajalcev avtomobilov (ACEA). Razlog je pandemija covida-19, ki je v mnogih državah za več kot mesec dni povsem blokirala prodajo vozil.

Mnenja

Dobra polovica Hrvatov verjame v teorije zarote glede epidemije

V različne teorije zarote glede pojava novega koronavirusa verjame 52 odstotkov Hrvatov, je pokazala raziskava, ki jo je objavila komercialna televizija RTL. Samo 38 odstotkov od 519 vprašanih je sprejelo znanstveno razlago, da je virus po naravni poti prešel z netopirja na človeka, je pokazala raziskava.