Povprečen Slovenec na leto zavrže dobrih 60 kg hrane

V letu 2017 je povprečen prebivalec Slovenije zavrgel 64 kilogramov hrane ali štiri odstotke manj kot v letu prej. Med zavrženimi količinami je bilo po ocenah statističnega urada 38 odstotkov užitnega dela, ki bi ga lahko z osveščanjem in pravilnim odnosom do hrane zmanjšali ali preprečili.

foto:Profimedia

Količina odpadne hrane se je v obdobju od leta 2013 do 2016 povečevala, lani pa nato upadla. Glede na leto 2013 je bilo odpadne hrane lani še vedno za 11 odstotkov več, skupno skoraj 131.800 ton, je v današnji objavi zapisal državni statistični urad.

Tretjina odpadne hrane nastaja v gostinjstvu

Polovica vse odpadne hrane nastane v gospodinjstvih. Lani so tako gospodinjstva v Sloveniji proizvedla skoraj 67.600 ton odpadne hrane; v primerjavi z 2016 je bila ta količina za dober odstotek manjša, v primerjavi z 2013 pa za nekaj več kot sedem odstotkov večja.

Tretjina odpadne hrane nastane v gostinstvu in drugih dejavnostih, v katerih se streže hrana, npr. v šolah, vrtcih, bolnišnicah, domovih za ostarele. V teh dejavnostih je v 2017 nastalo nekoliko manj kot 40.600 ton odpadne hrane, kar je skoraj osem odstotkov manj kot v 2016 in skoraj šest odstotkov več kot v 2013.

Nekaj več kot desetina odpadne hrane nastane v distribuciji in trgovinah z živili zaradi poškodb pri transportu, nepravilnega skladiščenja, pretečenega roka uporabe in podobno. Lani je v tej dejavnosti nastalo okoli 13.100 ton odpadne hrane ali skoraj desetino manj kot v 2016.

Malo manj kot desetina odpadne hrane pa nastane še pri proizvodnji hrane, vključno s primarno proizvodnjo. Lani je v tej dejavnosti nastalo skoraj 10.500 ton odpadne hrane, kar je okoli dva odstotka manj kot v 2016, vendar pa hkrati za skoraj 32 odstotkov več kot v 2013. Ostanki organskega izvora, ki izhajajo iz dejavnosti proizvodnja hrane in se preusmerjajo v proizvodnjo krme za živali, ne sodijo med odpadno hrano.

Odpadna hrana, ki konča v sistemu ravnanja z odpadki, se sicer v največji meri predela v bioplinarnah, sledi predelava v kompostarnah. Delež odpadne hrane, ki se je predelala v bioplinarnah, se je v obdobju od 2013 do 2016 povečal s 35 na 48 odstotkov, lani pa je upadel na 46 odstotkov. Delež odpadne hrane, ki se predela v kompostarnah, se je v letih od 2013 do 2017 gibal med 29 in 34 odstotki, lani pa so v kompostarnah predelali skoraj 39.600 ton odpadne hrane ali 30 odstotkov nastale odpadne hrane.

Po letu 2015 je treba skladno z veljavno odpadkovno zakonodajo vso odpadno hrano, ki se zbere skupaj z mešanimi komunalnimi odpadki, pred odlaganjem biološko stabilizirati v obratih za mehansko biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov. Delež odpadne hrane, ki se pred odlaganjem biološko stabilizira, se je od leta 2013 povečeval in je lani znašal 22 odstotkov.

Drugo ravnanje z odpadno hrano zajema postopke, kot so sosežig in sežig, ponovno rafiniranje olja, drugi postopki biološke predelave ter odlaganje. V obdobju 2013-2017 se je zmanjšal delež drugega ravnanja z odpadno hrano (s 23 odstotkov v 2013 na dva odstotka v 2017), predvsem zaradi zmanjševanja količin neposredno odložene odpadne hrane.

Povezane teme

ekologija, hrana, odpadki, Slovenija, statistika
Aktualno

Vreme: Zvečer in ponoči bo občasno še deževalo

Zjutraj bodo padavine večinoma oslabele in na vzhodu tudi ponehale. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 11, na Primorskem do 14 stopinj Celzija. V sredo bo spremenljivo oblačno, več jasnine bo na vzhodu. Predvsem v zahodni polovici Slovenije bodo še krajevne padavine, je zapisano na spletnih straneh Agencije RS za okolje.

Aktualno

Na ljubjanski urgenci zabeležili dva primera ošpic

Med vikendom so v dežurnih ambulantah ZD Ljubljana, ki so ob dela prostih dneh v prostorih urgence, po navedbah UKC Ljubljana obravnavali dva bolnika z ošpicami. Pri obiskovalcih, ki so se takrat zadrževali v čakalnici, obstaja možnost, da so se okužili z virusom ošpic, če jih še niso preboleli ali niso bili dvakrat cepljeni, opozarjajo na NIJZ.

Aktualno

Opolnoči podražitev reguliranih pogonskih goriv

Regulirani pogonski gorivi, neosvinčen 95-oktanski bencin in dizel, se bosta na bencinskih servisih zunaj avtocestnega križa in hitrih cest opolnoči podražili. Za liter prvega bo treba odšteti 1,349 evra, kar je 2,5 centa več, liter dizla pa se bo podražil za 1,8 centa na 1,279 evra. Gre za najvišje cene teh pogonskih goriv letos.

Rubrika Mnenja

Mnenja

Slovenija bo poostrila nadzor nad kriptovalutami

Ministrstvo za finance je bilo pri urejanju področja virtualnih valut proaktivno, a bi lahko bilo še bolj učinkovito, po reviziji ugotavlja računsko sodišče. Med drugim je ministrstvo predlagalo opredelitev zavezancev s področja virtualnih valut, še preden so bili ti opredeljeni v evropski direktivi o preprečevanju pranja denarja, so navedli.

Mnenja

1. april je dan za potegavščine in neslane šale

Danes je 1. april, za katerega že od nekdaj velja, da si lahko ljudje na ta dan privoščijo kakšno potegavščino. Običaj poznajo v večini evropskih držav, ponekod pa velja, da si je prvoaprilsko šalo dovoljeno privoščiti do poldneva, nato pa ne več.

Mnenja

Tudi slovensko kmetijstvo se bo moralo korenito spremeniti

Ohranitveno kmetijstvo zmanjšuje negativne vplive intenzivnega kmetijstva na rodovitnost tal in okolje, pri tem načinu kmetovanja je namreč nič ali minimalno mehanskih posegov v tla, tla so stalno pokrita s poljščinami in rastlinskimi ostanki, kolobar je pester. Bistvo takšnega načina kmetovanja je ohranjanje tal, ki so temelj agroekologije.