Slovenija namreč po deležu zaposlenih v socialnem varstvu močno zaostaja za povprečjem EU. Kot je pojasnil predsednik konfederacije sindikatov Pergam Jakob Počivavšek, Slovenija pri številu zaposlenih v socialnem varstvu na 100.000 zaposlenih dosega le 42 odstotkov povprečja EU.

Razmere v centrih za socialno delo (CSD) je podrobneje predstavil predsednik sindikata CSD Radonjić. Spomnil je, da v sindikatu že desetletje opozarjajo na neprimerne in nevzdržne kadrovske pogoje v centrih, ki izvirajo iz neustrezne kadrovske politike in posledično tudi kadrovske podhranjenosti.

Kot je poudaril, je nekdanja ministrica za delo Marjeta Cotman že leta 2008 sprejela sklep, ki je predvidel normative, po katerih bi morali število zaposlenih v CSD povečati za 30 odstotkov, a ta sklep ni bil nikoli uresničen.

Težave so se nadaljevale ob uveljavitvi zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev leta 2012. Pripad nalog je namreč bistveno presegel obseg dela, ki bi ga lahko opravili zaposleni, zato je začelo prihajati do zaostankov. Zaposleni so se znašli v nemogočem položaju, stranke pa so bile zaradi zamud upravičeno nezadovoljne, je povedal Radonjić. Dodatni udarec centrom je po njegovih besedah zadal ukrep zmanjševanja števila zaposlenih v javnem sektorju.

Tudi z letošnjim oktobrom uvedena reorganizacija CSD je prinesla kar nekaj logističnih težav. V sindikatu ne soglašajo z ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da bi bila prav reorganizacija glavni razlog zamud na področju zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. “Do zamud prihaja stalno že vse od leta 2012, glavni razlog zanje pa je kadrovska podhranjenost,” je pojasnil Radonjić.

Če bi bilo v CSD kadra dovolj, bi zlahka opravili tudi dodatno delo. Vendar pa se je pri poskusu uvedbe informacijskega sistema Krpan izkazalo, da že tako preobremenjeni delavci tega dodatnega dela ne zmorejo. Uvedba sistema Krpan je sicer sedaj po dogovoru z ministrstvom zamaknjena na marec prihodnje leto.

Preobremenjenost kadra se kaže v vedno večjem absentizmu, morda še resnejši pa je po besedah predsednika sindikata pojav prezentizma. Delavci prihajajo na delo oboleli, saj vedo, da jih bo po bolniški odsotnosti neopravljeno delo počakalo. V zadnjem času pa opažajo celo odhajanje sodelavcev, ki podajajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi tudi v primeru, ko nimajo zagotovljene druge zaposlitve.

Kadrovske podhranjenosti v CSD ne zanikajo niti na ministrstvu, vendar pa med članstvom sindikata ni več tolerance za odlaganje kadrovskih rešitev, je poudaril predsednik sindikata. Zato bodo 9. januarja v centrih za socialno delo po Sloveniji izvedli enourno opozorilno stavko. Če ministrstvo ne bo sprejelo konkretnih predlogov za rešitev nastalih razmer, pa je napovedal tudi izvedbo stavke v večjem obsegu.

Po oceni sindikata bi bilo treba za normalizacijo razmer v CSD zaposliti najmanj 300 dodatnih delavcev. S tem bi se vzpostavili minimalni pogoji, v katerih bi strokovni delavci lahko kakovostno opravljali svoje delo.