Slovenija za preselitev tistih, ki so po arbitraži ostali na drugi strani meje, že izplačala 1,94 milijona evrov

Slovenija je Hrvaško nedavno vnovič pozvala k ustanovitvi skupnih organov za izvršitev arbitražne razsodbe o meji, so danes sporočili z urada vlade za komuniciranje. Poudarili so, da bo Slovenija še naprej vztrajno pozivala Hrvaško k dialogu. Ob letu implementacije razsodbe pa je slovenska vlada objavila tudi podatke, koliko je to doslej stalo.

Stališča držav se leto dni po slovenski implementaciji arbitražne razsodbe, ki bi sicer za obe državi morala biti zavezujoča, niso spremenila; Hrvaška implementacijo še vedno zavrača, ker ne priznava razsodbe, Slovenija na drugi strani z implementacijo nadaljuje, kolikor je to brez sodelovanja Hrvaške mogoče.

Slovenija je “nedavno” ponovno pozvala Hrvaško k ustanovitvi skupnih organov za izvršitev razsodbe, zlasti k ustanovitvi demarkacijske komisije, ki bi pripravila in izvedla označitev meje v naravi ter po potrebi mejno črto malenkostno prilagodila na odsekih z neživljenjskim potekom.

K temu naj bi Slovenija Hrvaško pozvala že trikrat – prvič takoj ob začetku implementacije, 30. decembra lani, tretjič pa “nedavno”. Odgovora na to iz Zagreba ni bilo.

Hrvaška na drugi strani ponuja vnovične dvostranske pogovore o meji od začetka in obenem nadaljuje z incidenti na morju, ko s policijskimi čolni ščiti hrvaške ribiče, da ignorirajo z arbitražo določeno mejo in ribarijo vse do sredinske črte v Piranskem zalivu, kjer Hrvaška vidi mejo na morju.

Slovenija te incidente, ki se dogajajo samo na morju, na kopenski meji pa ne, beleži in je tudi na tej podlagi sprožila tožbo proti Hrvaški na Sodišču Evropske unije, ker da ji Hrvaška s tem onemogoča izvajanje skupnih politik.

V Ljubljani vendarle upajo, “da bo tudi na hrvaški strani prevladala odgovornost in dozorelo spoznanje, da je arbitražno razsodbo treba uveljaviti”. Vladni urad za komuniciranje (Ukom) še navaja, da pomen spoštovanja arbitražne razsodbe vse bolj spoznava tudi mednarodna skupnost. “Slovenija se zaveda, da je njeno stališče pravilno in bo pri njem vztrajala,” so poudarili.

Ob tem so na Ukomu objavili tudi pregled dosedanjih “posledic” implementacije arbitražne razsodbe, zlasti pomoči slovenskim državljanom (in tudi gospodarskim družbam), ki jih je arbitražna razsodba neposredno prizadela.

Tako je Slovenija za preselitev tistih, ki so po arbitraže ostali na drugi strani meje, izrazili pa so željo po preselitvi na slovensko stran, že izplačala 1,94 milijona evrov, znesek pa bo na koncu najverjetneje znašal 2,79 milijona evrov.

Ministrstvo za javno upravo je do 20. decembra prejelo skupaj 38 tovrstnih vlog, ki se nanašajo na skupno 98 oseb. Največ, 24 vlog je bilo vloženih na območju upravne enote (UE) Piran, po sedem pa na območjih UE Ljutomer in Metlika. Pravnomočnih je že 30 odločb, za 26 pa so bila že izvedena izplačila. Še štiri vloge čakajo na pravnomočnost, štiri pa še na odločitev.

Na področju kmetijstva in ribištva je sklad kmetijskih zemljišč in gozdov prejel 32 vlog za zemljišča na območju UE Lendava v skupni površini nekaj več kot sto hektarov. Stroški zagotovitve zemljišč upravičencev so bili ocenjeni na 200.000 evrov. V občini Metlika se bo preselila tudi ena kmetija, za kar bo Slovenija občini povrnila nekaj manj kot 14.000 evrov.

Nekaj več kot 183.000 evrov je bilo namenjenih za povračilo ribičem zaradi oviranega ribolova in s tem izpada dohodka. V prvem šestmesečnem obdobju je bilo za 56 upravičenih vlog izplačanih 87.750 evrov, v drugem pa za 62 upravičenih vlog 95.500 evrov. Še 816 evrov je bilo namenjenih za povračilo škode na ribolovnem orodju oziroma plovilu.

V letošnjem letu se bo 48.000 evrov namenilo tudi za stroške pravne pomoči slovenskim ribičem v postopkih, ki sta jih proti njim sprožila hrvaška policija in ribiški inšpektorat, ker so lovili v slovenskem morju, a pri tem prečkali hrvaško sredinsko črto. Glede na razpoložljive podatke je bilo vloženih že preko 220 ugovorov zoper izrečene kazni, ki še vedno prihajajo. Skupaj naj bi znesek glob in stroškov postopka že presegal 232.000 evrov.

Še 27.400 evrov je bilo do 30. novembra namenjenih za nadomestila zaradi zmanjšanega obsega vračila trošarine. Zahtevke za to je sicer možno vložiti še do konca leta, še navaja Ukom.

Arbitražno sodišče je odločitev o meji med Slovenijo in Hrvaško objavilo 29. junija lani, sedem let in pol po podpisu arbitražnega sporazuma. Šest mesecev kasneje, 30. decembra lani, jo je začela Slovenija implementirati.

Povezane teme

arbitraža, hrvaška, Slovenija
Aktualno
Nada Drobne Popović

Nada Drobne Popović na čelu Petrola

Nadzorni svet Petrola je na torkovi seji za predsednico uprave s polnim mandatom imenoval Nado Drobne Popović, ki mora v 21 dneh predlagati še ostale člane uprave. Drobne Popovićeva je začasno vodenje energetske družbe prevzela oktobra lani, ko je odstopila tedanja uprava s predsednikom Tomažem Berločnikom na čelu.

Aktualno

Dončić nenatančen v ključnih trenutkih, Leonard za zmago

Slovenski košarkarski zvezdnik Luka Dončić je v severnoameriški ligi NBA z Dallas Mavericks gostil Los Angeles Clippers, ki so na krilih zvezdnika Kawhija Leonarda in njegovih 36 točk dobili še drugi medsebojni obračun; tokrat s 110:107. Tudi Dončić je dosegel 36 točk, dodal še deset skokov in devet podaj, a je bil v ključnih trenutkih nenatančen.

Aktualno

Črnčec: Knovs deluje kot politična policija iz starih časov

Pred komisijo DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) je danes stopil državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Damir Črnčec, od katerega člani Knovsa pričakujejo pojasnila o zaposlovanju na Sovi. Pred začetkom seje je opoziciji očital, da skozi parlamentarno komisijo deluje kot “politična policija iz starih časov”.

Rubrika Aktualno

Aktualno
Ekaterini Sakelaropulu predsednica grčije

Grčija dobila prvo predsednico v zgodovini države

Grški parlament je danes za predsednico države izvolil sodnico Ekaterini Sakelaropulu, ki je postala prva ženska na predsedniškem položaju v zgodovini države. 63-letno strokovnjakinjo na področju okoljskega in ustavnega prava je podprlo 261 od 300 poslancev, poročajo tuje tiskovne agencije.

Aktualno

Greenpeace opozarja: Udeleženci Davosa v podjetja, ki se ukvarjajo s fosilnimi gorivi, vložili 1400 milijard dolarjev

Nekatere največje svetovne banke, zavarovalnice in pokojninski skladi so od leta 2015 skupaj vložili 1400 milijard dolarjev v podjetja, ki se ukvarjajo s fosilnimi gorivi, je danes opozorila okoljska organizacija Greenpeace. V izračunih so upoštevali zgolj podjetja, ki se udeležujejo Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) v Davosu.

Aktualno

V BiH vsako leto zaradi onesnaženega zraka umre 3300 ljudi

Onesnaženje zraka v več mestih v Bosni in Hercegovini vsako leto povprečno povzroči prezgodnjo smrt približno 3300 prebivalcev, je v ponedeljek opozoril urad Svetovne banke v Sarajevu. Kot so dodali, BiH zaradi tega letno izgubi več kot milijardo dolarjev, kar je približno desetina bruto domačega proizvoda (BDP) države.