Stališča držav se leto dni po slovenski implementaciji arbitražne razsodbe, ki bi sicer za obe državi morala biti zavezujoča, niso spremenila; Hrvaška implementacijo še vedno zavrača, ker ne priznava razsodbe, Slovenija na drugi strani z implementacijo nadaljuje, kolikor je to brez sodelovanja Hrvaške mogoče.

Slovenija je “nedavno” ponovno pozvala Hrvaško k ustanovitvi skupnih organov za izvršitev razsodbe, zlasti k ustanovitvi demarkacijske komisije, ki bi pripravila in izvedla označitev meje v naravi ter po potrebi mejno črto malenkostno prilagodila na odsekih z neživljenjskim potekom.

K temu naj bi Slovenija Hrvaško pozvala že trikrat – prvič takoj ob začetku implementacije, 30. decembra lani, tretjič pa “nedavno”. Odgovora na to iz Zagreba ni bilo.

Hrvaška na drugi strani ponuja vnovične dvostranske pogovore o meji od začetka in obenem nadaljuje z incidenti na morju, ko s policijskimi čolni ščiti hrvaške ribiče, da ignorirajo z arbitražo določeno mejo in ribarijo vse do sredinske črte v Piranskem zalivu, kjer Hrvaška vidi mejo na morju.

Slovenija te incidente, ki se dogajajo samo na morju, na kopenski meji pa ne, beleži in je tudi na tej podlagi sprožila tožbo proti Hrvaški na Sodišču Evropske unije, ker da ji Hrvaška s tem onemogoča izvajanje skupnih politik.

V Ljubljani vendarle upajo, “da bo tudi na hrvaški strani prevladala odgovornost in dozorelo spoznanje, da je arbitražno razsodbo treba uveljaviti”. Vladni urad za komuniciranje (Ukom) še navaja, da pomen spoštovanja arbitražne razsodbe vse bolj spoznava tudi mednarodna skupnost. “Slovenija se zaveda, da je njeno stališče pravilno in bo pri njem vztrajala,” so poudarili.

Ob tem so na Ukomu objavili tudi pregled dosedanjih “posledic” implementacije arbitražne razsodbe, zlasti pomoči slovenskim državljanom (in tudi gospodarskim družbam), ki jih je arbitražna razsodba neposredno prizadela.

Tako je Slovenija za preselitev tistih, ki so po arbitraže ostali na drugi strani meje, izrazili pa so željo po preselitvi na slovensko stran, že izplačala 1,94 milijona evrov, znesek pa bo na koncu najverjetneje znašal 2,79 milijona evrov.

Ministrstvo za javno upravo je do 20. decembra prejelo skupaj 38 tovrstnih vlog, ki se nanašajo na skupno 98 oseb. Največ, 24 vlog je bilo vloženih na območju upravne enote (UE) Piran, po sedem pa na območjih UE Ljutomer in Metlika. Pravnomočnih je že 30 odločb, za 26 pa so bila že izvedena izplačila. Še štiri vloge čakajo na pravnomočnost, štiri pa še na odločitev.

Na področju kmetijstva in ribištva je sklad kmetijskih zemljišč in gozdov prejel 32 vlog za zemljišča na območju UE Lendava v skupni površini nekaj več kot sto hektarov. Stroški zagotovitve zemljišč upravičencev so bili ocenjeni na 200.000 evrov. V občini Metlika se bo preselila tudi ena kmetija, za kar bo Slovenija občini povrnila nekaj manj kot 14.000 evrov.

Nekaj več kot 183.000 evrov je bilo namenjenih za povračilo ribičem zaradi oviranega ribolova in s tem izpada dohodka. V prvem šestmesečnem obdobju je bilo za 56 upravičenih vlog izplačanih 87.750 evrov, v drugem pa za 62 upravičenih vlog 95.500 evrov. Še 816 evrov je bilo namenjenih za povračilo škode na ribolovnem orodju oziroma plovilu.

V letošnjem letu se bo 48.000 evrov namenilo tudi za stroške pravne pomoči slovenskim ribičem v postopkih, ki sta jih proti njim sprožila hrvaška policija in ribiški inšpektorat, ker so lovili v slovenskem morju, a pri tem prečkali hrvaško sredinsko črto. Glede na razpoložljive podatke je bilo vloženih že preko 220 ugovorov zoper izrečene kazni, ki še vedno prihajajo. Skupaj naj bi znesek glob in stroškov postopka že presegal 232.000 evrov.

Še 27.400 evrov je bilo do 30. novembra namenjenih za nadomestila zaradi zmanjšanega obsega vračila trošarine. Zahtevke za to je sicer možno vložiti še do konca leta, še navaja Ukom.

Arbitražno sodišče je odločitev o meji med Slovenijo in Hrvaško objavilo 29. junija lani, sedem let in pol po podpisu arbitražnega sporazuma. Šest mesecev kasneje, 30. decembra lani, jo je začela Slovenija implementirati.