Slovenija v zadolžitev za 1,5 milijarde evrov

Slovenija v zadolžitev za 1,5 milijarde evrov

Slovenija se bo z izdajo 10-letne evrske obveznice z zapadlostjo 14. marca 2029, za kar je finančno ministrstvo danes podelilo mandat šestim bankam, zadolžila za 1,5 milijarde evrov, poroča časnik Finance, ki povzema informacije naročniškega portala Bloomberg. V knjigi naročil naj bi bilo popoldne za tri milijarde evrov povpraševanja.

Ministrstvo za finance je mandat za izdajo obveznice podelilo bankam Abanka, Barclays, BNP Paribas, Credit Agricole CIB, Commerzbank in HSBC, Slovenija pa tako po pisanju Bloomberga kot prva od članic EU letos preizkuša trg državnega dolga.

Slovenija je knjigo naročil po pisanju poslovnega medija, ki ga povzemajo Finance, odprla dopoldne, popoldne pa se je v njej nabralo za okoli tri milijarde evrov povpraševanja.

Bloomberg je po pisanju Financ popoldne objavil tudi končni okvir nove izdaje. Slovenija se bo tako po njihovih informacijah zadolžila za 1,5 milijarde evrov. Cena zadolžitve naj bi bila ob tem celo nekoliko nižja od prvotnih pričakovanj.

Trenutno je sicer zahtevana donosnost na desetletne slovenske obveznice na borzi MTS pri 1,04 odstotka, kar predstavlja pribitek v višini 0,82 odstotne točke glede na referenčne nemške obveznice. V luči zadnjih pretresov na finančnih trgih se je zahtevana donosnost na sekundarnem trgu nekoliko zvišala, a slovenske obveznice ob izboljšanju bonitete države ostajajo varna naložba z nizkimi donosi.

Program financiranja proračuna, ki ga je na zadnji lanski seji sprejela vlada, sicer določa, da se bo država letos za financiranje državnega proračuna lahko zadolžila v skupni višini 2,1 milijarde evrov. V primeru zadolžitve za omenjeni znesek bo dolg državnega proračuna konec leta znašal 28,3 milijarde evrov. To je 58,4 odstotka BDP, so v programu izračunali na ministrstvu za finance.

Država se je lani dolgoročno prav tako najprej zadolžila januarja, in to za 1,5 milijarde evrov, v začetku marca pa je izdala še za 1,25 milijarde evrov novih obveznic z zapadlostjo v letih 2028, 2035 in 2045, s čimer je financirala nov odkup dolarskih obveznic ter na ta način izboljšala strukturo in ročnost javnega dolga.

Scroll to top
Skip to content