Tudi slovenski kmetje vse bolj prepoznavajo prednosti ekološke pridelave hrane

Ekološko kmetovanje je bistvenega pomena za trajnostno kmetovanje in pridelavo visoko kakovostnih pridelkov in Slovenija se tega zadeva. Število ekoloških kmetij in povpraševanje po ekoloških pridelkih se zvišujeta, ekološko kmetovanje postaja zanimiva tržna priložnost. Država temu delu kmetijstva vsako leto namenja spodbude.

Kot so za STA dejali na kmetijskem ministrstvu, se Slovenija zaveda pomena ekološkega kmetijstva. “Ekološka pridelava ustreza pričakovanjem potrošnikov in ne škoduje okolju, zdravju ljudi in dobremu počutju živali,” so poudarili.

Pri nas se je leta 2017 z ekološkim kmetovanjem ukvarjalo približno pet odstotkov vseh kmetij v državi ali 3635 od okoli 70.000 kmetij, razprostirale so se na 46.276 hektarjih ali 9,6 odstotka vseh kmetijskih zemljišč v uporabi. V okviru predloga programa razvoja podeželja za obdobje 2014-2020 pa je cilj postavljen pri 5000 kmetijah in 50.000 hektarjev površin.

Povprečna velikost ekološke kmetije je 12,73 hektara, kar je približno šest hektarjev več od povprečne konvencionalne kmetije. Slovenija je v primerjavi z drugimi članicami EU na osmem mestu po številu kmetij, ki so vključene v ekološko kontrolo.

Pomen ekološkega kmetijstva izpostavljajo tudi na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS). Maloprodaja ekološko pridelane hrane v Evropi je ocenjena na 33,5 milijarde evrov, od tega 30,7 milijarde evrov v EU. EU je v letu 2016 predstavljala drugi največji enotni trg za ekološke proizvode na svetu, takoj za ZDA, so navedli za STA in dodali: “Podani podatki in množica drugih dejstev jasno kažejo, da ekološko kmetovanje globalno ni več majhna tržna niša, temveč hitro rastoči sektor kmetijstva.”

“Ekološka pridelava je vsekakor zanimiva tržna priložnost, za katero imamo v Slovenji dobre pogoje. Ekološka pridelava se z leti povečuje, vendar še vedno glavnino potreb danes zapolnjujejo uvoženi ekološki izdelki. Danes je trend porabe ekoloških živil v porastu, vendar je trg za takšna živila omejen in pogojen z razvitostjo in dohodki prebivalstva,” so medtem za STA ocenili na Zadružni zvezi Slovenije.

Ekološki kmetje v Sloveniji po pojasnilih ministrstva večino pridelkov prodajo neposredno na kmetijah ali pa na lokalnih tržnicah. Povpraševanje namreč močno presega ponudbo, zato je v Sloveniji večina ekoloških proizvodov iz drugih držav članic EU (Italije, Nemčije, Avstrije), nekaj pa tudi iz tretjih držav (Turčija, Izrael, Rusija in Srbija).

Da se pri nas večina ekoloških pridelkov proda na kmetijah, ugotavljajo tudi pri Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije. “Kar se tiče nakupa ekološko pridelanega sadja in zelenjave, imamo informacije, da se povpraševanje za nakup v trgovskih centrih manjša. Sklepamo, da segment potrošnikov, ki kupuje ekološko sadje in zelenjavo, ta nakup vrši na kmetijah samih,” so dejali za STA in dodali, da je treba pri potrošnikih vzbuditi zanimanje in kupovanje slovenskih pridelkov in izdelkov.

Država vse od vstopa v EU podpira ekološke pridelovalce in predelovalce. V okviru programa razvoja podeželja je za ekološko kmetovanje v obdobju od leta 2015 do 2020 namenjenih 65,3 milijona evrov, ministrstvo pa ta del kmetijstva podpira med drugim tudi preko ukrepov kmetijsko-okoljsko-podnebnih plačil, območij z omejenimi dejavniki za kmetijsko pridelavo, shem kakovosti in ukrepov za ustanavljanje skupin in organizacij proizvajalcev.

Povezane teme

kmetijstvo, Slovenija
Aktualno

Vreme: Prihajajoči dnevi bodo jasni

Zvečer in ponoči se bo postopno razjasnilo tudi v notranjosti Slovenije. Veter se bo umiril, le na Primorskem bo pihala šibka do zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -7 do 0, po nižinah Primorske okoli 5 stopinj Celzija, je zapisano na spletnih straneh Agencije RS za okolje.

Rubrika Aktualno

Aktualno

Karadžiću zvišali kazen in ga obsodili na dosmrtni zapor

Prizivni senat Mehanizma za mednarodna kazenska sodišča (MICT) v Haagu je danes bivšemu predsedniku Republike srbske Radovanu Karadžiću kazen za genocid, zločine proti človečnosti in vojne zločine med vojno v BiH povišal na dosmrtni zapor. Presodil je, da obsodba na 40 let zapora, ki so mu jo prisodili na prvi stopnji, ni bila zadostna.

Aktualno

DZ po vetu ponovno potrdil novelo proračunskega zakona

DZ je danes vnovič potrdil novelo zakona o izvrševanju državnega proračuna. Ponovno odločanje je zahteval državni svet, ki se ne strinja s preskromno odmerjenimi sredstvi za občine. Zaradi veta so bili tokrat potrebni glasovi absolutne večine poslancev in te so poleg poslancev koalicijskih strank prispevali še v Levici in SNS.