Za zaščito pred sezonskimi obolenji lahko največ naredimo sami!

Za zaščito pred sezonskimi obolenji lahko največ naredimo sami!

V prihodnjih tednih pričakujemo vrh sezone gripe, pa tudi porast števila zbolelih z drugimi okužbami dihal. Tisti, ki so oziroma bodo zboleli, naj poskušajo omejiti stike, da bolezni ne bi širili naprej. Za zaščito pred sezonskimi obolenji lahko največ naredimo sami čez vse leto z rednim gibanjem, uravnoteženo prehrano in dovolj spanja.
Foto: Profimedia

Virusi gripe se prenašajo s kužnimi kapljicami, ki nastajajo pri kašljanju, kihanju in govorjenju. Virusi lahko na površinah preživijo nekaj ur. Če nismo previdni, jih lahko z rokami prenesemo v usta, nos in oči ter se tako posredno okužimo. Znaki bolezni, ki se pojavijo v nekaj dneh po okužbi, so mrazenje, povišana telesna temperatura, suh kašelj, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih ter izrazita utrujenost.

Najučinkovitejša zaščita pred gripo je cepljenje, ki ga je najbolj priporočljivo opraviti pred sezono gripe. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) ga še vedno priporočajo, saj je vrhunec sezone običajno konec januarja in v začetku februarja. “Tudi če zbolimo, imamo s cepljenjem manjšo možnost za pojav zapletov, ki lahko spremljajo bolezen,” je za STA pojasnila Eva Leban z NIJZ.

Imunski sistem prvi v boju z boleznimi

Pred gripo in drugimi sezonski obolenji lahko ukrepamo predvsem preventivno z upoštevanjem priporočil za zdrav življenjski slog z raznovrstno prehrano z veliko sadja in zelenjave, rednim gibanjem, sprostitvijo in zadostno količino spanja. Zdravemu življenjskemu slogu je priporočljivo slediti vse leto, saj uravnotežena prehrana in telovadba zgolj nekaj tednov pred časom sezonskim obolenj ne bodo imeli želenega učinka. “Z zdravim življenjskim slogom delujemo dolgoročno in preprečujemo obolenja,” je opomnila Lebanova.

Z uživanjem raznovrstne prehrane z dovolj sadja in zelenjave različni prehranski dodatki po priporočilih NIJZ niso potrebni, a se za njihovo uporabo odloči marsikdo, predvsem decembra, v stresnem predprazničnem času, so za STA pojasnili v Lekarni Bitenc. V Lekarni Župančičeva jama pa opažajo, da dodatke za krepitev imunskega sistema ljudje iščejo, ko že zbolijo, čeprav je njihova uporaba najbolj smiselna, ko smo še zdravi. Za različne dodatke in vitamine se odločijo tudi starši otrok, ki obiskujejo vrtec, kjer se boleznim skoraj ni mogoče izogniti.

Kot je za STA pojasnila mamica triletnice, so v preventivi pred boleznimi doma dosledni predvsem pri umivanju rok, vsak dan gredo tudi na daljši sprehod. Ker je deklica zelo neješča in ne poje veliko sadja ter zelenjave, ji v zimskih mesecih k prehrani dodajo še vitamin D in multivitaminske pripravke. “Vsako leto preizkusim tudi kakšen dodatek za odpornost, ampak nekega izboljšanja na račun jemanja žal ne opazim,” je še dejala mamica.

Bolni ostanimo doma ter poskrbimo za svoje zdravje in zdravje drugih

“Če zbolimo in hodimo naokoli, smo potujoči raznašalec bolezni,” opozarjajo na NIJZ. Zato naj bolni ostanejo doma in ne hodijo v službo, šole in vrtce. “Poskrbimo za svoje zdravje in zdravje ostalih, tako da telesu pustimo dovolj časa za ozdravitev. Hitreje se pozdravimo, če se ne preobremenjujemo po nepotrebnem,” je še poudarila Lebanova.

Gripa je virusna okužba. Pri sicer zdravem posamezniku, ki ne potrebuje bolnišničnega zdravljenja, je zdravljenje zato simptomatsko. “Simptome lahko lajšamo z nižanjem telesne temperature, počitkom, pitjem veliko tekočine, protibolečinskimi zdravili in zdravili za izkašljevanje,” je naštela Lebanova.

V lekarnah imajo v teh dneh povečan obisk. Pomoč iščejo predvsem ljudje s povišano temperaturo, zamašenim nosom, bolečinami v mišicah ali kašljem, ki vztraja že dlje časa. Po izkušnjah farmacevtov je to za ta čas povsem običajno.

Večina težav ob gripi sicer mine v enem tednu, kašelj pa lahko traja več tednov. Starostniki imajo od simptomov gripe razmeroma pogosto le vročino in motnje zavesti. Gripa je nevarna zaradi zapletov, najpogosteje pljučnice ali vnetja srednjega ušesa, poslabšajo se kronične bolezni, naštevajo na NIJZ.

Čas sezonskih obolenj nevaren predvsem za starejše, najmlajše in kronične bolnike

Če v nekaj dneh ni izboljšanja, predvsem če vztraja visoka telesna temperatura in kašelj postane vse bolj gnojav, pomeni, da se je potek gripe zapletel s pljučnico. V tem primeru je pregled in nasvet zdravnika nujen. Starejši naj bodo pozorni tudi na pojav zmedenost, prisotnost težkega dihanja in bolečin v prsnem in trebušnem predelu, pojav nenadne oslabelosti in bruhanja.

Pri kroničnih bolnikih lahko zaradi gripe gre pričakovati zaplete kronične bolezni. Poleg tega virus gripe poškoduje sluznico dihal in omogoči prodor bakterijam v pljučno tkivo, zato se lahko kot zaplet gripe razvije bakterijska pljučnica.

Čas zimskih mesecev je obremenjujoč tudi za najmlajše. Mamica triletnice, ki obiskuje vrtec, opaža, da sta kašelj in smrkav nos v zimskih mesecih nekaj povsem običajnega. “Starši se med sabo šalimo, da tega sploh ne jemljemo več kot bolezen. Občasno pa se pojavijo tudi hujše bolezni, zaradi katerih moramo obiskati pediatra,” je za STA svoje izkušnje opisala mamica. Večinoma gre za bolezni virusnega izvora, včasih tudi bakterijskega, ki pa jih je treba zdraviti z antibiotiki.

I.R.V. d.o.o.      O nas      Pogoji uporabe      Oglaševanje      O piškotkih      Nastavitve zasebnosti
Scroll to top
Skip to content