Velika Britanija bo po načrtih 29. marca izstopila iz EU, pri čemer še vedno ni jasno, v skladu s kakšnim dogovorom, če sploh kakšnim, tako kot tudi ni jasno, kako bo to vplivalo na trgovino.

Na Otoku so močno odvisni od uvoza hrane, predvsem sadja in zelenjave, študija, ki so jo danes objavili v strokovni reviji BJM, pa napoveduje, da bo vsakršen brexit vodil v obširen upad njune potrošnje. To pa je povezano z dolgotrajnimi tveganji za zdravje prebivalstva, povzema francoska tiskovna agencija AFP.

V primeru brexita brez dogovora znanstveniki z londonskega kraljevega kolidža za Anglijo predvidevajo do 12.400 dodatnih smrti zaradi kardiovaskularnih bolezni v prihodnjih desetih letih oz. med letoma 2021 in 2030.

A tudi v primeru prostotrgovinskega dogovora z EU ocenjujejo, da bo prišlo do 6000 smrti več zaradi kapi in infarktov, je povedal glavni avtor študije Christopher Millet s kraljevega kolidža.

Po podatkih Britanske fundacije za srce sicer v Veliki Britaniji zaradi kardiovaskularnih bolezni vsako letu umre okoli 42.000 ljudi.

“V skladu s pravili Svetovne organizacije se bo cena banan zvišala za do 17 odstotkov, pomaranč za do 14 odstotkov, pri tem pa je jasno, da bo sadje, ki ga največ uvažamo, najbolj dovzetno, ko gre za zvišanje cen,” je komentiral Millet.

Sadje in zelenjava vsebujeta ključna hranila – vlaknine, vitamine, minerale in antioksidante. Ti glede na rezultate več študij pomagajo pri ohranjanju zdravega srčno-žilnega sistema.

Velika Britanija je v letu 2017 uvozila 84 odstotkov vsega potrošenega sadja in 48 odstotkov vse potrošene zelenjave. Velik delež sadja in zelenjave je uvozila iz članic EU – na primer citruse iz Španije.

A brexit bi lahko vplival tudi na uvoz sadja iz nečlanic EU, saj bi morala Velika Britanija ali sprejeti pravila Svetovne trgovinske organizacije ali voditi mukotrpne dvostranske trgovinske dogovore, kar bi lahko pomenilo višje carine in dolgotrajnejše carinske postopke.

Millet je v študiji skupaj s sodelavci zajel zadnje carinske statistike WTO in Velike Britanije ter jih uporabil na modelu prehranske politike, ki je zajel širok spekter podatkov o zdravju, ekonomiji in načinu prehranjevanja. Z njim je predvidel vpliv na potrošnjo sadja in zelenjave ob štirih različnih scenarijih brexita.

Kot so ugotovili v študiji, bo potrošnja sadja in zelenjave za najmanj tri odstotke upadla, tudi če Velika Britanija sklene prostotrgovinski dogovor z EU in z državami zunaj povezave, ki imajo trenutno podobne dogovore z unijo. V primeru izstopa iz povezave brez dogovora pa bo potrošnja sadja upadla za 11,4 odstotka, zelenjave pa za devet odstotkov.

“To je resno. Britanske družine bodo za sadje in zelenjave ob kakršnihkoli trgovinskih dogovorih plačevale več – to bo povprečno britansko družino udarilo po žepu, kar pa bo imelo resne in pomembne zdravstvene posledice,” je komentiral Millet.

Tudi lastniki britanskih veleblagovnic so v ponedeljek britanske poslance, ki bodo danes glasovali, kako naprej z brexitom po zavrnitvi sporazuma britanske premierke Therese May z EU, pozvali, naj se izognejo izstopu brez dogovora, saj v nasprotnem primeru tvegajo drastičen upad razpoložljivosti hrane.