Koroški projekti iz dogovora za razvoj regije po ocenah pristojnih izvedljivi v rokih

Koroški projekti iz dogovora za razvoj regije po ocenah pristojnih izvedljivi v rokih

Izmed 25 projektov, ki jih je Koroška začrtala v dogovoru za razvoj regije za obdobje 2014-2020, sta trenutno samo dva v izvajanju. Ne glede na to pa pristojni ocenjujejo, da izvedba večine v predvidenih časovnih rokih ni ogrožena, je pokazala razprava na seji razvojnega sveta. Ta se je seznanil tudi s pripravo novega razvojnega programa regije.

“Glede na zadnji teritorialni dialog, opravljen januarja, lahko rečem, da je večina projektov s Koroške v takem stanju, da so časovno še izvedljivi. To pomeni, da trenutno ni noben projekt ogrožen,” je na današnji seji Razvojnega sveta Koroške regije v Slovenj Gradcu dejal generalni direktor direktorata za regionalni razvoj na gospodarskem ministrstvu Marko Drofenik. Ob tem je župane pozval, da naj občine vloge oz. potrebno dokumentacijo pripravijo in oddajo čim prej.

Poudaril je, da bodo redno, na dva meseca spremljali časovnico vsakega projekta, zato da ne bi v letu 2021 ugotovili, da kakšen projekt ni izvedljiv. To bi namreč pomenilo, da regija ne bi počrpala predvidenih sredstev.

Vseh projektov je 25, zanje pa lahko upravičenci prejmejo 27 milijonov evropskih sredstev, do 30 odstotkov sredstev pa prispevajo občine same oz. direkcija za infrastrukturo, je danes pojasnila direktorica Regionalne razvojne agencije (RRA) Koroška Karmen Sonjak.

Po njenih besedah je iz dogovora za razvoj Koroške regije trenutno v izvedbi projekt izgradnje dela kolesarske povezave na območju Občine Radlje ob Dravi, katerega nosilec je direkcija za infrastrukturo. Prav tako je v izvajanju regijska štipendijska shema, katere nosilec je ministrstvo za delo. Vsi ostali projekti, kjer so upravičenci občine, še niso v izvajanju. Najdlje so postopkih za izgradnjo čistilnih naprav na Prevaljah in v Črni na Koroškem.

Blizu izvajanju je tudi osem projektov za širitve poslovnih con in projekt spodbujanja podjetništva, katerih izvedba je predvidena v prihodnjih dveh letih, medtem ko se izvedba večine ostalih zamika v leti 2021 in 2022. Med drugim je v okviru dogovora za razvoj regije predvidenih tudi 2,3 milijona evrov sredstev za projektiranje navezovalnih cest na tretjo razvojno os, in sicer obvoznic v Slovenj Gradcu, Dravogradu in na Ravnah na Koroškem.

Razvojni svet se je danes seznanil tudi s postopki priprave novega regionalnega razvojnega programa, to je za obdobje 2021-2027. Kot je povedala Sonjakova, bodo pri pripravi programa pozorni na ugotovljene primanjkljaje regije, pa tudi na izkušnje in rezultate z dosedanjimi projekti.

Med ključnimi kazalniki stanja v regiji so ugotovitve, da se število prebivalcev na Koroškem zmanjšuje in hkrati stara. Na področju gospodarstva je opazna gospodarska rast, posledično se povečuje zaposlenost in zmanjšuje brezposelnost, a je pri slednji še naprej problematična struktura brezposelnih.

Podatki kažejo tudi na zmanjševanje vlaganj v razvojno in raziskovalno dejavnost v regiji, kot pozitivna pa Sonjakova izpostavlja razvoj podjetniško-podpornega okolja in dobro zasedenost poslovnih con in prostorov podjetniških inkubatorjev.

V regiji je opazen tudi napredek na področju turizma. Skupni pristop je obrodil sadove, povečuje se število turističnih nočitev, prav tako se podaljšuje bivanje turistov v regiji. V nekaj letih se je bivanje turistov v regiji podaljšalo s povprečnih 1,5 na 2,8 dneva, želja je, da bi ostali še dlje, je med drugim razmere opisala Sonjakova, ki sicer na področju turizma vidi še neizkoriščen potencial, prav tako na področju lesno-predelovalne verige.

Koroška je tudi na področju okolja v zadnjih letih veliko naredila, predvsem na področju izgradnje čistilnih naprav. Ključni cilj v novem obdobju bo izgradnja malih čistilnih naprav za območja z manj kot 2000 populacijskimi enotami. Izpostavila je tudi problematiko mladih, saj si mora regija prizadevati, da bi ostajali v domačem okolju oz. se vračali, zato je potrebno reševati stanovanjsko problematiko in zagotavljati delovna mesta. Ob vsem tem pa je ključna tudi prometna dostopnost regije, je še poudarila direktorica RRA Koroška.

Scroll to top
Skip to content