Šarec in Sipilä (na sliki) bosta največ pozornosti namenila aktualnim razmeram v Evropski uniji s poudarkom na prednostnih nalogah finskega predsedovanja Svetu EU v drugi polovici letošnjega leta. Slovensko stran bodo zanimale tudi finske izkušnje v pripravah na omenjeno predsedovanje, so sporočili iz kabineta premierja.

Slovenija bo predsedovanje Evropski uniji prevzela v drugi polovici leta 2021, priprave na nalogo pa že tečejo.

Premierja bosta sicer spregovorila tudi o krepitvi odnosov med državama.

To bo prvi delovni obisk kakega slovenskega premierja na Finskem po desetih letih, ko se je v državi mudil tedanji premier Borut Pahor, je razvidno s spletne strani slovenskega veleposlaništva na Danskem, ki diplomatsko pokriva Finsko.

Ob robu delovnega srečanja se bo Šarec v torek udeležil tudi delovne večerje predsednikov vlad Belgije, Danske, Estonije, Finske, Nizozemske in Slovenije. Voditelji bodo predvidoma izmenjali stališča o razmerah v uniji pred neformalnim zasedanjem voditeljev 9. maja v romunskem Sibiu.

Predsedniki vlad omenjenih držav so vsi člani evropske družine liberalcev (Alde), zato bodo verjetno spregovorili tudi o prihajajočih volitvah v Evropski parlament. Evropski liberalci naj bi sicer marca sprejeli končno odločitev o načinu nastopa na volitvah. Pri Alde namreč zavračajo koncept spitzenkandidatov in naj bi v odgovor temu pripravili volilno ekipo.

Slovenija in Finska sta pred leti v okviru varčevalnih ukrepov zaprli veleposlaništvi v Helsinkih oziroma Ljubljani, a sta kasneje odprli konzulate. Finska sicer Slovenijo pokriva iz Budimpešte, Slovenija pa Finsko iz Danske.

V okviru obiskov na najvišji ravni je Slovenijo nazadnje poleti leta 2017 obiskala takratna predsednica finskega parlamenta Marie Lohela. Na Finskem pa sta se nazadnje leta 2010 mudila takratni predsednik države Danilo Türk, za njim pa še takratni predsednik državnega zbora Pavel Gantar.

Sicer skromna blagovna menjava med državama že zadnjih pet let vztrajno raste. Medtem ko je leta 2014 dosegla 94 milijonov evrov, je lani znašala skoraj 163 milijonov evrov, od tega uvoz dobrih 76 milijonov in izvoz 87 milijonov. Največji delež blagovne menjave predstavljajo električni stroji in oprema ter jedrski reaktorji, kotli, stroji in mehanske naprave.