Odnosi med Londonom in Moskvo leto dni po zastrupitvi Skripala še vedno napeti

V britanskem Salisburyju so pred letom dni našli nezavestna nekdanjega ruskega dvojnega agenta Sergeja Skripala in njegovo hčer Julijo, ki sta bila zastrupljena z živčnim strupom novičok. Oba sta preživela, a primer je zastrupil tudi odnose med Londonom in Moskvo, ki so leto dni po incidentu še vedno napeti.

Skripala in njegovo hčer Julijo so 4. marca 2018 našli nezavestna na klopi pred nakupovalnim središčem v Salisburyju na jugozahodu Anglije. V kritičnem stanju so ju prepeljali v bolnišnico, kasneje pa so britanske oblasti potrdile, da sta bila zastrupljena z živčnim strupom novičok, razvitim v nekdanji Sovjetski zvezi. Oba sta preživela, ni pa jasno, kako bo zastrupitev dolgoročno vplivala na njuno zdravje.

Skripal ima azil v Veliki Britaniji od leta 2010, ko ga je Moskva skupaj s še tremi zaporniki izpustila v zameno za deset ruskih vohunov, ki jih je prijela ameriška FBI. London za napad nanj krivi Moskvo, kar ta zanika. Za napad so obtožili dva pripadnika ruske vojaške obveščevalne službe GRU.

Zgodba se je dodatno zapletla, ko se je junija lani z novičokom preko stekleničke parfuma zastrupil par v Amesburyju. 44-letna Dawn Sturgess je umrla, moški pa ima še vedno zdravstvene težave. Policist, ki je bil prav tako zastrupljen, je medtem že okreval.

Londonska metropolitanska policija še vedno preiskuje, kaj se je zgodilo v Salisburyju in Amesburyju. Poudarjajo, da želijo pripeljati odgovorne pred roko pravice. Zanima jih predvsem steklenička parfuma ter dogodki med napadom na Skripala ter najdbo stekleničke.

Afera je dodatno skrhala odnose med Zahodom in Rusijo. Velika Britanija je zaradi nje izgnala 23 ruskih diplomatov, nato pa so se tej pobudi pridružile večina članic EU, ZDA in zveza Nato, ki so skupaj izgnale več kot 150 ruskih diplomatov. Rusija je odgovorila z izgonom diplomatov teh držav.

Slovenija je bila ena redkih držav članic EU, ki se ni pridružila britanski pobudi, da zaradi napada na Skripala in njegovo hčer izžene ruske diplomate. Vlada je le poklicala na pogovor tedanjega slovenskega veleposlanika v Moskvi Primoža Šeligo in bila zaradi tega deležna tudi kritik. Takratni premier Miro Cerar in zunanji minister Karl Erjavec sta vztrajala, da je bil ukrep Slovenije ustrezen.

Velika Britanija je zaradi afere Skripal odpovedala udeležbo več ministrov in članov kraljeve družine na lanskem svetovnem prvenstvu v nogometu, ki je potekalo v Rusiji.

EU je zaradi napada v Salisburyju oktobra lani vzpostavila pravni okvir za sankcije proti vpletenim v razvoj in uporabo kemičnega orožja. Prve sankcije je sprejela januarja letos proti vodji in namestniku vodje ter še dvema članoma ruske vojaške obveščevalne službe GRU, in sicer zaradi posedovanja, prenosa in uporabe novičoka ob napadu.

Dvostranski odnosi med Rusijo in Veliko Britanijo so leto dni po zastrupitvi agenta še vedno na zelo nizki ravni. Na rahlo otoplitev sicer kaže srečanje dveh visokih predstavnikov obeh držav malo več kot dva tedna pred prvo obletnico napada na Skripala. Britanski državni sekretar za evropske zadeve Alan Duncan in prvi namestnik ruskega zunanjega ministra Vladimir Titov sta se sešla ob robu varnostne konference v Münchnu sredi februarja, a državi nista zbližali stališč.

Analitik John Louth z britanskega think tanka za varnostna vprašanja Royal United Services Institute je za nemško tiskovno agencijo dpa ocenil da ni velike verjetnosti, da se bodo odnosi kmalu izboljšali.

So pa po skoraj letu dni naposled dekontaminirali Salisbury in bližnji Amesbury. Med drugim so deloma porušili hišo, v kateri je živel Skripal. Čiščenje je trajalo skupno 13.000 ur, izvajalo pa ga je okoli 190 ljudi. Odvzeli so skupno 5000 vzorcev v obeh mestih.

Povezane teme

julija skripal, obletnica, Rusija, sergej skripal, Velika Britanija, zastrupitev z novičokom

Rubrika Aktualno

Aktualno

Na Hrvaškem aretacije zaradi utaje davkov pri prodaji uvoženih avtomobilov, v katero je vpletena tudi Slovenija

V okviru mednarodne policijske akcije proti utaji davkov so na Hrvaškem obravnavali 11 ljudi, ki naj bi uvozili več deset avtomobilov višjega cenovnega razreda brez plačila davka, s čimer so hrvaški proračun oškodovali za najmanj 420.000 evrov. V okviru akcije so v četrtek prijeli domnevnega organizatorja, 48-letnega Ivana Injo Bašića.