Donald Trump želi še 8,6 milijarde dolarjev za zid

Donald Trump želi še 8,6 milijarde dolarjev za zid

Predsednik ZDA Donald Trump bo danes kongresu predal proračunski okvir za leto 2020, v katerem med drugim želi, da se mu potrdi 8,6 milijarde dolarjev za gradnjo zidu na meji z Mehiko. Proračunski okvir zahteva tudi več denarja za vojsko, na drugi strani pa napoveduje nadaljnje krčenje sredstev za socialne programe, pomoč tujini in okolje.

Ameriški predsedniki vsako leto kongresu pošljejo seznam želja za proračunsko porabo vlade, kongres pa potem naredi po svoje, saj po ustavi o proračunski porabi odloča zakonodajna veja oblasti. Trump s proračunskim okvirjem za prihodnje leto sicer zamuja mesec dni zaradi zaprtja vlade, ker ni dobil denarja za zid na meji z Mehiko.

Trump zahteva 750 milijard dolarjev za Pentagon, kar je pet odstotkov več kot v letošnjem letu, in krčenje vse druge porabe za pet odstotkov, razen zveznih pokojnin in zdravstva za upokojence. To zahteva zakon o zajezitvi rasti proračunske porabe iz leta 2011, ki so ga kongresni republikanci izsilili od predsednika Baracka Obame. Dogovorili so se, da bodo porabo zmanjšali za enak delež Pentagonu kot tudi vsemu ostalemu razen pokojninam in zdravstvu za starejše.

Tekoči proračun, ki je podaljšek prejšnjega z nekaj spremembami, je težak 4400 milijard dolarjev in bo imel na koncu septembra najmanj 900 milijard dolarjev primanjkljaja. Primanjkljaj v prvem letu Trumpove vladavine je znašal 714 milijard dolarjev. Nacionalni dolg ZDA sedaj že presega 22.000 milijard dolarjev.

Do 1. oktobra mora kongres ne le sprejeti proračun, ampak tudi povišati dovoljeno mejo javnega dolga. Ko je na oblasti demokratski predsednik, so republikanci zaradi primanjkljaja in dolga zaskrbljeni. Ko je v Beli hiši republikanec, teh skrbi več ni. Meja bo povišana, ker Trump noče voditi bankrotirane velesile, demokrati pa bodo mejo skoraj zagotovo povišali.

Trumpov proračunski okvir sicer napoveduje 2700 milijard dolarjev manj porabe v naslednjih desetih letih in uravnotežen proračun v naslednjih 15 letih. To je sicer precej optimistično, saj temelji na predpostavki, da se bo nadaljevala visoka gospodarska rast zaradi davčnih olajšav iz leta 2017. Te že lani niso vzpodbudile rasti čez tri odstotke letno.

Na drugi strani pa namerava Trump za 12 odstotkov zmanjšati proračun ministrstvu za izobraževanje, za 12 odstotkov skrčiti proračun ministrstva za zdravstvo, za 11 odstotkov ministrstvu za notranje zadeve, ki sicer v ZDA skrbi predvsem za nacionalne parke, za 23 odstotkov State Departmentu in med drugim za 32 odstotkov agenciji za zaščito okolja (EPA).

Poleg vojski, pri kateri zahteva denar tudi za nove vesoljske sile, želi dati pet odstotkov več ministrstvu za domovinsko varnost, med drugim 3,3 milijarde dolarjev več za carinsko in mejno službo in 1,2 milijarde dolarjev več za službo za državljanstva in priseljevanje. Najeti namerava 2800 dodatnih mejnih varnostnikov in 100 imigracijskih sodnikov.

Proračunski proces se je v zadnjih desetletjih v ZDA letih povsem sprevrgel, saj kongres ni bil sposoben pravočasno potrditi normalnega proračuna za vse agencije vse od leta 1997. Vsako leto se prepirajo o tem in onem, grozijo z blokadami in jih tudi uveljavijo, vlada pa se financira z začasnimi proračunskimi zakoni, ki se podaljšujejo dokler se ne blokirajo.

Proračun za letošnje proračunsko leto 2019, ki traja od 1. oktobra 2018 do 30. septembra 2019, je bil podaljšan od prejšnjega šele letos januarja, ko je Trump dovolil obnovo financiranja lastnih vladnih agencij, čeprav je za zid ali ograjo dobil le 1,4 namesto zahtevanih 5,7 milijarde dolarjev. Razliko namerava nadoknaditi s prerazporeditvijo denarja vladnih agencij, zaradi česar je razglasil izredne razmere.

Trump je že vzel 600 milijonov dolarjev z računa finančnega ministrstva od zaplemb premoženja kriminalcem ali osebam in podjetjem pod sankcijami, 6,1 milijarde dolarjev pa Pentagonu, med drugim iz sklada za gradnje. Denarja sicer še ni zapravil. Predstavniški dom kongresa je že glasoval proti izrednim razmeram, kmalu pa bo to storil še senat. Trump bo sicer na to dal veto in izredne razmere bodo lahko blokirala le sodišča.

Trump je leta 2016 govoril o “čudovitem velikem betonskem zidu”, ki da ga bo plačala Mehika. Ko pa se to ni izšlo je začel zahtevati denar od davkoplačevalcev. Intenzivno šele, ko so večino v predstavniškem domu kongresa po novembrskih vmesnih volitvah prevzeli demokrati.

Trumpovo ministrstvo za domovinsko varnost je leta 2017 naredilo načrt obnove ali gradnje ograje na meji z Mehiko v dolžini 1162 kilometrov po skupni ceni 18 milijard dolarjev. Doslej so zgradili oziroma gradijo 179 kilometrov ograje.

V proračunskem letu 2017 so za 64 kilometrov ograje porabili 341 milijonov dolarjev. V proračunskem letu 2018 so za ta namen dobili 1,4 milijarde dolarjev za 132 kilometrov.

Demokrati v predstavniškem domu Trumpu zahtevanih 8,6 milijard dolarjev za zid v proračunu 2020 do konca septembra zagotovo ne bodo odobrili in s 1. oktobrom se tako obeta novo zaprtje vlade. “Predsednikov proračun ni vreden papirja na katerem je napisan,” je izjavila predsednica odbora za razdeljevanje proračunskih sredstev v predstavniškem domu kongresa demokratka Nita Lowey.

Predsednica tega doma Nancy Pelosi je skupaj z voditeljem senatne manjšine Chuckom Schumerjem sporočila, da bodo Trumpovo zahtevo denarja za zid ponovno blokirali. “Trump je škodoval milijonom z lahkomiselnim zaprtjem vlade. Upamo, da se je kaj naučil, če pa bo skušal znova, ga bomo znova blokirali,” sta sporočila demokrata.

Pri zidu sedaj gre že za predvolilno vprašanje. Leta 2020 bodo volitve in zid bo za Trumpa osrednja tema. Leta 2016 je bilo geslo “postavi zid”. Sedaj je “dokončaj zid”.

Scroll to top
Skip to content